Droni nad Evropo - bi morala nova realnost na nebu skrbeti tudi Slovenijo?

Blokada letališča v Münchnu in teževe več tisoč potnikov zaradi dveh neavtoriziranih brezpilotnikov. Vdori v zračne prostore na Poljskem in na Danskem. Sumljivi preleti nad belgijsko vojaško bazo blizu Nemčije. V Evropi skoraj ni več dneva, ko ne bi preventivno zaprli katerega od nacionalnih zračnih prostorov.

"Kot je pred časom dejal generalni sekretar Zveze Nato, smo dejansko zdaj vsi vzhodno krilo zavezništva. Ni torej razlike med prednimi in zalednimi državami, le da so se prej samoimenovane zaledne države začele tega zavedati šele zdaj," meni stalni predstavnik Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič.

Nekdanji obrambni minister Jelko Kacin pa: "To, kar se sedaj tako jasno in transparentno dogaja na Danskem, je ustvarjanje nelagodja in psihoze, ki naj pripelje do nezaupanja v vlado določene države."

Pri obrambi pred takšnimi droni orožja in orodja niso neznanka. Težava zahodnega zavezništva pa je zakonodaja - kako in kdaj posredovati. "Ni povsem jasno, kdo da ukaz, da se lahko kaj sestreli. To lahko namreč za seboj povleče tudi določene posledice. Še posebej, če pride potem do škode. Ne veste, kam lahko tak dron pade," pravi Benedejčič.

Kacin se medtem sprašuje, ali bomo res za vsako nepomembno situacijo v zrak pošiljali lovce z dragimi izstrelki ter "te iz stiropora narejene drone uničevali na tak način in se finančno izčrpavali". Meni, da javnost slednjega ne more odobravati.

Zato so evropske reakcije na neznane drone blizu kritične infrastrukture za zdaj previdne in le opozorilne. Benedejčič našteje, da se jih poskuša prestrezati ter v primeru identifikacije drona slednjega nekinetično tudi nevtralizirati.

Glavni osumljenec za zmedo v zraku je v vočeh zahoda sicer Putinov režim, a ruski predsednik se je na očitke na nedavnem forumu v Sočiju odzval zelo cinično. Na vprašanje, zakaj na Dansko pošilja toliko dronov, je namreč Vladimir Putin dejal: "Ne bom jih več. Ne bom jih pošiljal niti v Francijo niti na Dansko. Kam še letijo? V Lizbono?"

Evropa zato pripravlja t. i. dronski zid, ki naj ne bi le prestrezal, ampak tudi motil neznane elektronske naprave na nebu vzhodenga krila.

Kaj pa Slovenija? Lanska vaja nacionalne odpornosti je razkrila nekaj ranljivosti kritične infrastrukture. Po zagotovilih premiera Roberta Goloba pa se ogroženost Slovenije po nedavnih incidentih z droni ni povečala.