Notranji minister Aleš Hojs je tudi drugič prestal interpelacijo

V interpelaciji so vlagateljice ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu med drugim očitale odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter vprašljivo aktivacijo 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Interpelacijo zoper Hojsa so 20. oktobra vložile poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP.

Pred uradnim pričetkom interpelacije je v izjavi Matej Tašner Vatovec iz Levice dejal, da gre za enega od ministrov, "ki je simptom tega, kako ta vlada deluje". Dodal je, da "minister Hojs s svojim doslednim delovanjem dokazuje, da je mali Janša in eden od ministrov, ki so najbolj pripravljeni iti čez vse, da bi SDS dosegla svoje cilje. Sejanje razdora v družbi, vplivanje na Policijo, prirejanje zakonodaje za lažje kadrovanje in zaničljiv odnos do vseh kritikov oblasti so razlogi, zakaj ne bi smel biti minister". 

Hojsu so očitali tudi ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter nezakonito politizacijo in militarizacijo Policije. Ob Hojsovem zapisu na spletu, da mu je bil prisluh ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku iz afere Glupi davki predstavljen že pred časom, pa so predlagatelji na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja. Poskus interpelacije je sicer okoljski minister v petek uspešno prestal. Njegov odhod z ministrskega mesta je podprlo 43 poslancev, 29 jih je bilo proti.

Za uspeh interpelacije zoper Hojsa bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, vendar predlagateljice, ki imajo skupaj 43 poslancev, za razrešitev ministra niso zbrale dovolj glasov. Jeziček na tehtnici bi lahko bili poslanci poslanske skupine DeSUS, vendar je dodaten glas za interpelacijo prispeval le Ivan Hršak, Robert Polnar se je vzdržal, Branko Simonovič in Franc Jurša pa sta bila odstotna. Ob glasovanju v dvorani prav tako ni bilo nobenega od treh poslancev stranke SNS, obeh predstavnikov manjšin in poslanke Mateje Udovč, ki je prejšnji teden izstopila iz koalicijske SMC.

"Gospod Hojs, nismo v kinu"

Med razpravo je moral notranji minister dvorano sicer za nekaj časa zapustiti. Vmes si je namreč privoščil prigrizek."Gospod Hojs, nismo v kinu. Razumem, da ste ves dan tukaj, ampak je neprimerno, da jeste v dvorani," ga je opozorila podpredsednica DZ Tina Heferle, ki je takrat vodila sejo, in ga prosila, naj si nadene masko. "Zunaj imate sobo za vlado, kjer lahko spremljate sejo. Gospod Hojs, prosim, malo spoštovanja. V dvorani se ne je in niste v kinu. Razumem, da ste od devetih zjutraj tu, zato sem vas pa prosila, da greste pomalicat tja, kamor to sodi," je pojasnjevala ministru, ko je ta ob povišanih tonih v dvorani odkorakal ven.

ZRC SAZU: Plakatna akcija pred poslopjem DZ s sejo sovpadla naključno

Ob robu interpelacije pa se je pred Državnim zborom zgodila plakatna akcija – postavili so veliko pročelje v obliki policijskih posebnih enot. Organizator naj bi bil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Gre za del projekta Paviljon demokracije, pri katerem sodeluje tudi inštitut za kulturne in spominske študije, tema projekta je povezava med umetnostjo ter civilnodružbenimi gibanji od 80. let 20. stoletja do danes, so pojasnili.  

Pozneje so dodali, da razstava plakata ni potekala izključno v njihovi organizaciji, ampak v organizaciji skupine NON-GRUPA, ki bo sodelovala na prestavljeni mednarodni konferenci sredi marca 2022. Na konferenci pa bodo sodelovali tudi nekateri raziskovalke in raziskovalci Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Kot so še navedli, je razstava po naključju sovpadala z aktualno sejo DZ. "Za dovoljenje smo namreč morali zaprositi že v času, ko razprava o interpelaciji aktualnega notranjega ministra še ni bila napovedana," so zapisali. Organizatorji so sicer po 15. uri platno umaknili s Trga republike.

Do postavitve takšnega platna pa je bil ob robu seje DZ kritičen državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je ocenil, da gre v tem primeru za "dodaten pritisk na poslance". Kot je dejal, so organizatorji najverjetneje želeli s tem sporočiti, da živimo v policijski državi. Sam se s tem ne strinja, saj ocenjuje, da policisti svoje delo opravljajo strokovno in profesionalno.

Očitki opozicije v razpravi

V LMŠ sicer ocenjujejo, da je delo ministra Hojsa popolnoma neustrezno. Kot je dejal Nik Prebil, je politizacija Policije v polnem razmahu, notranji minister pa po njegovih besedah klientelistično in nepotistično za vodstvena delovna mesta izbira posameznike, ki nimajo potrebnih izkušenj in znanj. Po njegovih besedah je na protestih 5. oktobra nezakonito omejil človekove pravice, mirni protesti pa so se tedaj sprevrgli v nasilne izgrede. Hojs je po Prebilovem mnenju tudi soodgovoren za potrjevanje neustavnih in nezakonitih vladnih odlokov, ravnal pa je tudi v neskladju s kazensko zakonodajo, ko je "javnosti prikril dejstvo, da ve za posnetke okoljskega ministra Andreja Vizjaka, kjer nagovarja slovenskega tajkuna k utaji davkov". V sklepnem delu razprave pa je Hojsu očital neprimerno in žaljivo komunikacijo: "Imate ignorantski in ponižujoč odnos do vseh, ki se z vami ne strinjajo," je dejal ministru. Prebilov poslanski kolega Jani Möderndorfer pa je med drugim komentiral Hojsove navedbe, da vlada sprejema odloke brez zakonske podlage, ker državni zbor ni sprejel zakona o nalezljivih boleznih, pri tem pa s prstom pokazal na opozicijo. Möderndorfer je spomnil, da je zakon "sesula" SDS skupaj z NSi. "Vaša koalicija je sesula vaš zakon, vi pa že skoraj tri četrt leta ponavljate, kako državni zbor noče tega sprejeti," je dejal.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na vlado in ministra Hojsa naslovil očitke o vladanju z odloki, represiji in kadrovanju, ki po njegovih besedah sega od samega vrha do vseh por policije. "Ta, ki mu je mar za demokracijo in svobodo, bo danes podprl interpelacijo brez kančka dvoma, v kolikor ne bo imel kakršnih koli osebnih interesov," je dejal Nemec in poslance pozval k podpori interpelaciji. Po besedah Predraga Bakovića vsebina in argumenti interpelacije kažejo na širšo in čedalje bolj jasno sliko delovanja te vlade. V Hojsovem primeru gre po njegovih besedah "za jasen in nedvoumen cilj popolnega obvladovanja represivnih organov za prisilno upravljanje najprej epidemije, za katero so seveda krive državljanke in državljani, ne pa vlada, nato pa tudi za nadaljnje splošno upravljanje države".

"Če kdo, prav minister Hojs uteleša čisto vse, kar je s to vlado narobe," pa je dejala poslanka Levice Nataša Sukič in mu očitala, da je vzpostavil popolnoma nesprejemljiv politični diskurz. Notranjemu ministru očitajo politizacijo in militarizacijo policije, pa tudi odgovornost za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih Policije. Da se minister Hojs od začetka mandata obnaša kot nekdo, ki mu je dovoljeno vse in za katerega pravila ne veljajo, pa je ocenil koordinator stranke Luka Mesec. Po njegovih besedah je "dobil v roke delujoč policijski aparat v državi, ki velja za eno najvarnejših v Evropi ali na svetu", nato pa s pretirano uporabo policijske sile v času protestov iz slovenske prestolnice "uspel narediti bojišče".

V SAB Hojsu očitajo avtoritaren način mišljenja in delovanja, ki se je po besedah Andreja Rajha "v začetku kazalo zlasti v zelo zagretem kadrovanju novih, njemu in njegovi sedanji politiki zvestih kadrov". Notranji minister namreč po njegovih besedah na položaje postavlja poslušne kadre, ki "vdano izpolnjujejo njegova navodila". Maša Kociper je bila kritična tudi do "negativne retorike" ministra, s katero slednji po njeni oceni pomaga ustvarjati izredne razmere v državi. "Mislim, da bi bile razmere v naši državi že lahko bistveno drugačne samo, če bi vam in predsedniku vlade zaprli Twitter," je dejala.

"Minister Hojs s svojo lastno komunikacijo, obnašanjem in delovanjem prvovrstno ilustrira delo tretje vlade Janeza Janše," pa je dejala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Janja Sluga. "To je človek, ki zmerja državljanke in državljane s svinjami, hkrati pa hvali slovenske neonaciste," je kritična poslanka.  Meni tudi, da je notranje ministrstvo v času Hojsovega mandata postalo "nek resor za rušenje notranjega miru državljank in državljanov".

Koalicijske stranke pričakovano niso podprle interpelacije Hojsa

Da koalicijske stranke pričakovano ne bodo podprle interpelacije ministra Hojsa, je pokazala že predstavitev stališč poslanskih skupin. Med drugim so menile, da opozicija epidemiološke ukrepe izkorišča za lastne potrebe ter da je tudi sama odgovorna, da je morala policija ukrepati na protestih. 

Ministru v bran so stopili v NSi, kjer so nanizali vrsto očitkov na račun opozicije. Kot je dejal Blaž Pavlin, ima občutek, da so očitki na Hojsov račun glede podrejanja policije le posledica "bojazni nekaterih v opoziciji, da so oziroma bodo izgubili svoj vpliv v oziroma na policijo". Kot nesprejemljivo je označil stališče, "da je dober minister le tisti minister, ki nič ne dela". Andrej Černigoj je v zvezi z očitki, da je Hojs kot minister za notranje zadeve v času epidemije sprejemal neprimerne in preveč represivne ukrepe, ocenil, da ukrepi bistveno ne odstopajo od ukrepov v sosednjih državah, predlagateljem pa očital nedržavotvornost. V drugih državah v opoziciji "ne najdemo takšnega nasprotovanja ukrepom stroke, aktivne podpore protestom in sloganom Šole brez mask, saj se zavedajo, da všečnost ne prinaša blaginje". "Hkrati se zavedajo, da bi sami morali sprejemati enake ukrepe," je dejal.

V poslanski skupini SMC pa so predlagateljem interpelacije očitali, da želijo imeti na mestu notranjega ministra "osebo, ki bi bila v svojem delovanju neodločna in z mlahavo politično hrbtenico, ki bi se na različne načine prilagajala posameznim interesom", je dejal Dušan Verbič. Interpelacija je po njegovem mnenju "zgolj prikaz šibkosti opozicije v presoji, kako naj minister za notranje zadeve deluje na tej pomembni državotvorni politični funkciji". Monika Gregorčič je opozorila na pravo inflacijo interpelacij v mandatu te vlade: "To je že deseta, kar je rekordno število glede na trajanje mandata vlade." Opozorila je, je da šlo pri protestih 5. oktobra, na katerih naj bi policija po mnenju predlagateljev ravnala neprimerno, za neprijavljene in nasilne proteste, ki so bili načrtno izbrani na dan, ko je Slovenija gostila najpomembnejši dogodek v okviru predsedovanja Svetu EU, z namenom povzročiti čim več kaosa. Da je policija ravnala ustrezno, je po njenih besedah ugotovila strokovna skupina, ustanovljena posebej za ta namen. 

Tomaž Lisec (SDS) je bil kritičen do predlagateljev interpelacije, ki se po njegovem mnenju "ukvarjajo s patetiko, fikcijo, lažmi in zavajanji". Argumente interpelacije je označil za poskus osebne diskreditacije ministra. "Spoštujem kolega Hojsa, ker pove resnico in pove jo direktno," je dejal. Poudaril je ministrove uspehe pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji in dodal, da se je minister v svojem mandatu med drugim spopadel tudi s problematiko fiktivnih prebivališč. Branko Grims je odgovornost, da je policija sploh morala posredovati, pripisal 39 poslancem koalicije KUL. Ti so po njegovih besedah sami podžigali proteste in se jih tudi udeleževali, "ko se je policija odzvala, kot se je, in odzvala se je strokovno, pa vlagate interpelacijo in vijete roke, da je prišlo do nasilja". 

"Strinjamo se, da je minister Hojs odgovoren za dogodke, ki so sledili protestom, hkrati pa je odgovoren tudi za zagotovitev varnosti in miru," je v predstavitvi stališča poslanske skupine DeSUS dejal Ivan Hršak.

V SNS stališča poslanske skupine niso predstavili.

Hojs: S politizacijo policije se nisem nikoli ukvarjal

Hojs je v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnil kot neutemeljene in zapisal, da je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi. S politizacijo policije se, kot je zatrdil, ni nikoli ukvarjal, pač pa je policistom zagotavljal boljše pogoje za delo. Opoziciji pa je očital, da je ves čas rušila napore vlade za zajezitev širjenja koronavirusa, tudi za ceno žrtev.

Hojs ocenjuje, da so očitki iz interpelacije bistveno preširoki, saj jih kar nekaj presega njegove pristojnosti in so v domeni vlade. Je pa spregovoril o očitkih glede vladanja z odloki. Kot je dejal, se je to začelo v času prejšnje vlade, ko je dva odloka sprejel tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, sedanja vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje v času epidemije "spravila na višji nivo", tako da so odloke sprejemali na ravni vlade. Zatrdil je, da mu ni žal za niti enega od odlokov, ki jih je predlagal.

Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU-Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno in ocenila, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč mnogi, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredine protestnike, saj da gre "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast". Sicer pa je policija po njegovem mnenju varovanje dogodka in ukrepanje v času protestov izpeljala izjemno odgovorno in profesionalno, za kar je policistom tudi čestital in tiste, ki so pri tem sodelovali, tudi ustrezno finančno nagradil.

V sklepnem delu razprave je bil ponovno kritičen do opozicije, ki da je izključevalna. Po njegovem mnenju je sama prispevala k "dogajanju na ulicah".

Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov. Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov.

Več očitkov opozicije se je nanašalo tudi na to, da je bil Hojs seznanjen s posnetki pogovora ministra za okolje Andreja Vizjaka z Bojanom Petanom, pa o tem ni obvestil javnosti oziroma prijavil kaznivega dejanja. Kot je dejal Hojs, je bil o tem, da naj bi obstajali ti prisluhi, obveščen dva ali tri tedne prej, preden so prišli v javnost, ni pa jih slišal. "Bil sem zgolj obveščen, da taki prisluhi obstajajo, da bodo gotovo prišli ven zelo hitro ali najkasneje pred volitvami izključno in z enim razlogom, da se diskreditira stranko SDS in pa seveda ministra Vizjaka osebno," je dejal.

Na prvi interpelaciji ministra Hojsa 18. septembra 2020 je za njegovo razrešitev ministra glasovalo 38 poslancev, proti pa jih je bilo 43.