Notranja ministrica Tatjana Bobnar prestala interpelacijo

Nezaupnica notranji ministrici Tatjani Bobna ni uspela. Da bi bila interpelacija uspešna, bi jo moralo namreč podpreti 46 poslancev, tako pa Bobnarjeva ostaja na ministrskem položaju. Proti interpelaciji je glasovalo 50 poslancev, 24 jih je bilo za.

Interpelacijo so podprli vsi prisotni poslanci največje opozicijske stranke SDS, ki so jo nezaupnico tudi predlagali. Za je glasovala tudi večina prisotnih poslancev NSi. Ministrico so medtem pri njenem delu podprli vsi prisotni poslanci koalicije in pa poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Kaj so ji očitali?

Poslanci SDS so Bobnarjevi v prvi točki interpelacije očitali zlorabo funkcije, nedosledno izvajanje zakonov, opustitev dolžnostnih ravnanj in zavajanje javnosti glede nezakonitih migracij in posledic odstranjevanja ograje na južni meji. Njena dejanja pa imajo posledico v izgubljanju zaupanja v funkcijo ministrice, so dejali. Ob tem so izpostavili povečevanje števila nedovoljenih prehodov meje in števila prosilcev za azil. Ograjo v poslanski skupini SDS namreč razumejo kot najboljši odgovor na migracije, pri čemer so se sklicevali na njeno učinkovitost v primeru Poljske.

Branko Grims je uvodoma dejal, da razmere na področju varnosti in svobode javne besede v Sloveniji "vse bolj spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933, saj da se ljudi lovi, po ulicah pa sliši vpitje in pozive k smrti". Že to je po njegovih besedah dovolj velik razlog za interpelacijo Bobnarjeve, saj je po zakonu objektivno in subjektivno odgovorna za področja, ki spadajo pod resor ministrstva za notranje zadeve.

Po njegovih besedah se v zadnjem času v Sloveniji povečuje število nezakonitih prehodov meje in ob tem prošenj za azil. Ministrica je, kot je dejal, ves čas zanikala, da prihaja do zlorab. "Na laž jo je postavila njena lastna policija, ki je v zadnjih poročilih o številu prehodov meje zelo jasno zapisala, da drastično povečanje prošenj za azil kaže na zlorabo azilnega sistema v Sloveniji".

Ograje na meji učinkovito omejujejo nezakonite prehode, je dodal. Tako ministrici očitajo tudi opustitev dolžnostnega ravnanja priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji in zavajanja javnosti v zvezi s tem. Poudaril je, da je odstranitev ograje utemeljevala s strokovnimi analizami, ki pa po njegovih besedah ne obstajajo: "Taka analiza je bila narejena in je pokazala, da je ograja potrebna, celo nadgraditi bi jo bilo treba."

Glede afere Fotopub pa so ministrici očitali opustitev dolžnostnega ravnanja in zavajanja javnosti v zvezi s pravočasnim zbiranjem informacij in zaščito dokaznega gradiva v zvezi z indici posilstev, mučenja in drugih oblik spolne zlorabe mladoletnic in odraslih. Kljub temu, da so se že od začetka afere pojavljale informacije o zlorabah žensk, med drugim na družbenem omrežju Instagram, policija ni takoj začela zbiranje informacij, ampak čakala več dni, je dejal. Ves čas so se na ministrstvu pred javnostjo "sprenevedali, da nimajo javne prijave", čeprav v primerih hudih kaznivih dejanja prijave za začetek postopkov niso potrebne, je poudaril.

Poslanci koalicije pa so po drugi strani poudarjali, da je interpelacija neutemeljena, nepotrebna, polna laži, opoziciji so očitali tudi, da z njo zavaja javnost. V razpravi so pohvalili delo ministrice in ocenili, da policiji vrača ugled. Po mnenju koalicije je odstranitev odstranitev žice na južni meji tudi velik civilizacijski napredek, ob čemer so pozdravili, da ministrica ustvarja novo paradigmo obravnave beguncev.

Bobnarjeva zavrača očitke

Bobnarjeva je medtem izpostavila, da je njen predhodnik Aleš Hojs na vlado pošiljal neustavne odloke, s katerimi je vlada nesorazmerno posegala v človekove pravice, ob tem pa ustrahovala ljudi z do tedaj še neuporabljeno količino solzivca. Pristop njene ekipe je drugačen, saj si prizadevajo za zagotavljanje zakonitosti, reda in varnosti za vse, k čemur se je zavezala na začetku mandata.

Na očitke glede migracij je dejala, da so migracije stalnica človeških družb, zato zahtevajo upravljanje, kar na ministrstvu tudi počnejo. Trudijo se zaščititi ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, kar je civilizacijska pridobitev.

Očitek, da so se migracije povečale zaradi odstranjevanja žice na meji, je zavrnila kot zavajajoč, saj da je primerjava s covidnima letoma 2020 in 2021 neprepričljiva zaradi v tem obdobju zmanjšane mobilnosti ljudi. Primerjava z bolj reprezentativnim letom 2019 pa pokaže, da je bilo nereguliranih prehodov meje do 6. novembra za 46,4 odstotka več kot v istem obdobju leta 2019.

Na očitek, da je odločitev o odstranjevanju ograje sprejela na neustreznih strokovnih podlagah, je odgovorila, da že sama postavitev žice ni temeljila na strokovnih podlagah in je bila politična odločitev. Meni, da sta rezilna žica nesorazmerna in neučinkovita ukrepa, ki sta zarezala v lokalne skupnosti, zato rezilno žico pošiljajo na odpad, panelna ograja pa bo v bodoče dobila funkcionalno vlogo v krajih na meji. Doslej so sicer na meji umaknili 8,6 kilometra žice, odstranili pa so tudi del panelne ograje, ki jo je podrla narava.

Glede obtožb, da policija v primeru Fotopub ni uspešno zavarovala dokazov, je poudarila, da je bila policija učinkovita in nemudoma pozvala oškodovance k prijavam. Predkazenski postopek je ves čas usmerjal državni tožilec, ki je ob preiskovalnem sodniku tisti, ki ocenjuje obstoj dokaznih standardov za uvedbo hišne preiskave in preglede elektronskih naprav.

Bobnarjeva je sklenila, da pri svojem delu spoštuje moralna in etična načela, pravno državo in ima ničelno toleranco do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot takšno je delovanje ministrstva pohvalil tudi predstavnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Glede na razmerja moči v Državnem zboru sicer interpelacija nima realnih možnosti za uspeh, saj ministrica Bobnar uživa podporo strank koalicije in se bo tako najverjetneje obdržala na ministrskem položaju. Koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica so sicer že ob vložitvi obeh interpelacij očitke zoper ministrico označile za prazne, neresne in brez utemeljitve.

Opozicija z očitki, da je Bobnarjeva ustvarja prepustno mejo in da je pritiskala na policijo v aferi Fotopub

Poslanci opozicijskih strank so notranji ministrici v razpravi o interpelaciji očitali ustvarjanje prepustne meje, kar da kritizirajo v Avstriji, ukinitev avtocestne policije in pritiske na policijo v aferi Fotopub. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da je ograja imela namen odvračanja predvsem mafijskih združb, ki izkoriščajo stisko migrantov. Popolna odstranitev ograje je po njegovem mnenju ne docela premišljen ukrep, zato v stranki predlagajo, da se ograja odstrani selektivno in se jo pusti tam, kjer ne moti lokalnega prebivalstva.

Poleg tega ji je očital še ukinitev avtocestne policije, kar sicer ni bil predmet interpelacije. To se mu zdi izjemna škoda za varnost na avtocestah, saj je ljubljanska enota imela izjemne rezultate. Ob tem ga skrbijo navedbe, da se avtocestno policijo ukinja zaradi pomanjkanja kadrov, hkrati pa se ustanavlja posebna varnostna služba za predsednika vlade. "Če manjka kadrov za delo na avtocestni policiji, ki očitno kaže zelo dobre rezultate, kako se naenkrat najdejo kadri za ustanavljanje neke osebne varnostne službe," je vprašal. Ob tem je poudaril, da bodo v NSi interpelacijo zoper ministrico podprli.

Poslanec SDS Jožef Lenart meni, da so imeli policisti zaradi tehničnih ovir manj dela, saj so se vzpostavili koridorji, ki so omogočali, da je manj policistov in vojakov nadziralo večje območje. Zaradi tega bo odstranitev ograje povečala prepustnost meje za migracije, je ocenil.

Poslanec NSi Jožef Horvat pa je dejal, da Avstrija poostrenega nadzora na mejah ne namerava prekiniti, kar je moteče za 26 tisoč delavcev migrantov, ki se dnevno vozijo v Avstrijo. Ob tem je navedel, da je avstrijski notranji minister Gerhard Karner v avstrijskem parlamentu dejal, da ima med sosednjimi državami težave samo s Slovenijo.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je podal stališče, da si ministrica ne zasluži interpelacije ampak priznanje, ker s svojim delom jasno kaže neko novo paradigmo, ki beguncev ne dojema kot nepridiprave. Po njegovi oceni žica na meji ni prinesla ničesar dobrega, je pa zarezala v lokalna okolja, kjer je škodila turizma in povzročala smrti na meji.

Poslanec Svobode Dušan Stojanovič pa je ocenil, da interpelacija ne bo uspešna, ker je koalicija trdna in enotna. Bobnarjevo bodo zaščitili, ker so očitki zoper njo neargumentirani in neupravičeni, če pa se bodo kdaj pojavili upravičeni očitki, pa bodo koalicijski partnerji sami predlagali zamenjavo ministrov. Ob tem Bobnarjeva teh standardov ni nikjer kršila, nasprotno, policiji je vrnila ugled in jo namerava modernizirati, je dejal.

Poslanka SD Bojana Muršič je izrazila prepričanje, da se interpelacija SDS ponovno ne bo posrečila. Zavrnila je argument, da naj bi bile sosednje države zaradi odstranjevanja ograje zaskrbljene, saj sta, kot je dejala, Hrvaška in Italija odločitev pozdravili, Avstrija pa Madžarska pa ji nista nasprotovali.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je ponovil še očitek, da policija v preiskavi afere Fotopub ni zavarovala dokazov, saj da se kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali druga kazniva dejanja zoper mladoletne osebe preganjajo po uradni dolžnosti. Hoiviku se ob tem zdi, da je policija trpela pritiske iz vrha in je zato ravnala "zelo zanimivo".