Poslanke in poslanci so na zakon sprejeli kar 27 dopolnil. Tudi tokrat so se poslanci razhajali pri vprašanju, kdo je lastnik divjadi in komu pripada lovska pravica, državi ali lastnikom gozdov. Mnenja pa so se najbolj kresala o vprašanju lovišč s posebnim namenom. Poslanska skupina SDS je namreč predlagala črtanje teh določb, poslanci SLS pa so se zavzeli za to, da bi država lovišča s posebnim namenom ustanovila na svojih zemljiščih oziroma le ob soglasju lastnika zemljišča. Večina poslank in poslancev je omenjena dopolnila zavrnila. Tretjo obravnavo zakona bo državni zbor opravil na naslednji seji.
Poleg številnih dopolnil večinoma redakcijske narave so poslanke in poslanci sprejeli tudi dopolnilo, po katerem območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z zavodom za gozdove opravljajo letne preglede odstrela in izgub. Poleg tega pa naj bi z divjadjo v loviščih s posebnim namenom trajnostno gospodarila zavod za gozdove oziroma Triglavski narodni park. Kljub nasprotovanju nekaterih poslancev LDS je državni zbor sprejel dopolnilo Jaše Zlobca (LDS), po katerem naj bi bilo prepovedano loviti divjad bližje kot 250 metrov od stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov ter 50 metrov od železniških prog ali javnih cest z izjemo gozdnih in poljskih cest ali poti.
Besedilo zakona o divjadi in lovstvu, ki v nekaterih delih ohranja rešitve veljavnega zakona iz leta 1976, so predlagatelji uskladili z ustavo in vsemi resolucijami, mednarodnimi konvencijami in usmeritvami, ki jih je na to temo sprejela Evropska unija. Zakonski predlog sicer predvideva, da je divjad državna lastnina, tako tudi lovska pravica pripada državi, ki pa jo prenaša s koncesijami. Predlog zakona še predvideva, da lahko država ohrani in ustanovi lovišča s posebnim namenom, zlasti s ciljem vzdrževanja in ohranjanja naravnih habitatov divjadi. Bistvena novost zakona je koncesija, ki jo morajo upravljavci lovišč, ta naj bi po novem obsegala najmanj 2000 hektarjev, plačevati državi. Ker bo država na podlagi zakona pobirala koncesnino, se bodo v državni proračun natekla dodatna finančna sredstva.
DZ je skozi drugo obravnavo pospremil predlog zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence in pri tem s 33 glasovi za in 40 proti zavrnili dopolnilo SDS, po katerem bi ustanovili tri zaprte vzajemne pokojninske sklade in ne le enega. O omenjenem zakonu bodo poslanke in poslanci dokončno odločali v petek, prav tako pa tudi o novelah zakonov o zaščiti živali ter o trošarinah; o slednjih so namreč že v torek opravili drugo obravnavo. Z 49 glasovi proti 26 so poslanke in poslanci kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo ocenili novelo zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti ter z 56 glasovi proti 19 še novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
