Druga plat maratona: dež, predsednik, zastoji in dehidracija

Ljubljanski maraton že dolgo ni več samo tekmovalna prireditev, saj se poleg resnih bojev vse bolj uveljavlja tudi pomen rekreativnega teka. Letos je teklo 20.587 tekačev, kar je najmanj po letu 2013, ko so prvič presegli 20.000. Nastopajoče je namreč zmotila napoved dežja, ki se je uresničila, temperatura je bila okrog 16 stopinj Celzija. Kljub temu sta bila, saj močnejšega vetra ni bilo, postavljena rekorda proge na 42 kilometrov.

Najtopleje je bilo sicer oktobra 2005, ko so že zjutraj namerili 14 stopinj Celzija, ob 14. uri pa kar 18,8 stopinje. Najbolj pa so tekači drgetali leta 2003, ko se je živo srebro zjutraj spustilo na minus 2,8 stopinje, do 14. ure pa je prilezlo na 5,3 stopinje.

Organizatorji z rekordoma še korak bližje zlatemu znaku IAAF

Rahel dež, zaradi katerega letos ni bilo na spregled nepogrešljivih maskot, brezvetrje in prijetne temperature so mnogim tekačem prijali, a zmagovalec Etiopijec Sisay Lemma Kasaye, ki je z izjemnim rekordom proge 2:04:58 uresničil dolgoletna pričakovanja organizatorjev, je povedal, da je zadovoljen, da je kljub vremenu in kljub temu, da je ostal brez spodbujevalcev, uspel postaviti tak rezultat. Da so prizadevni organizatorji še bliže želenemu zlatemu znaku mednarodne atletske zveze, pa je z rekordnim časom 2:22:58 tudi v ženski kategoriji poskrbela simpatična Kenijka Visiline Jepkesho.

Lani je bilo v dveh dnevih, skupaj s sobotnimi teki otrok in mladine, 23.303 tekačev, leta 2016 23.894, leta 2015 rekordnih 24.372, leta 2014 pa 22.526 aktivnih udeležencev.

Več moških se odloča za tek na 42 in 21 kilometrov, med tekači na rekreativnih 10 kilometrov pa prevladujejo ženske.

'Še s kolesom ne moreš tako hitro, kot je tekel Lemma Kasaye'

Nad nastopom zmagovalca in novega rekorderja je bil navdušen tudi direktor maratona Gojko Zalokar. "Prvič sem se peljal pred takim vrhunskim tekmovalcem in je bilo to zame izjemno doživetje. Od Hradeckega ulice naprej je tekel sam, še s kolesom ne moreš tako hitro. V avtu je se je števec hitrosti vrtel okrog 21 km na uro. Kapo dol, pa še v takem vremenu, res nor tek. Mislili smo, da bo skupina tekla večji del skupaj do cilja, odločil se je za samostojni tek in dosegel fantastičen izid. Zame je minilo tako hitro, da tega ne morem povedati, v trenutku. Neverjeten nastop," je opisal Zalokar.

Ta čas sedaj po njegovih besedah pomeni, da se je Ljubljana vpisala med nekaj redkih res "hitrih" maratonskih prog na svetu. "Gotovo bo precej tekačev prišlo sem izboljšati svoje osebne rekorde, to bo tudi proga za doseganje kvalifikacijskih norm za olimpijske igre in svetovna prvenstva," je še dodal Zalokar.

Znova na progi predsednik Pahor

Na progo se je letos znova, tudi s slovensko zastavo v rokah, podal predsednik države Borut Pahor in pretekel razdaljo 21 kilometrov oziroma polmaraton ter dosegel čas 1:53:13, ob tem pa izrazil začudenje, da ni vsako leto boljši, "tako kot je vino". Svoj rekord je s časom 1:46:35 dosegel pred dvema letoma.

Predsednik pa ni osamljen med politiki na progi letošnjega maratona. Pridružil se mu je tudi okoljski minister Jure Leben.

Vzdušje je bilo pestro tudi ob progi, kjer dež ni bil ovira za množico gledalcev, ki je z navdušenjem pospremila vsakega tekača, ki je pritekel mimo.

V kliničnem centru sprejeli pet tekačev in eno tekačico

Iz ljubljanskega kliničnega centra so sporočili, da so sprejeli šest udeležencev maratona, pet Slovencev in enega državljana Srbije.

Pri nobenem ni bilo resnejših zapletov, večinoma je šlo le za dehidracijo in je bilo dovolj le dovajanje tekočine preko infuzije. Večina se je kmalu počutila bolje in so jih že odpustili domov, na opazovanju so za krajši čas zadržali le dva izmed njih.

"Večina sprejetih so bili fantje oziroma mlajši moški, ki še niso imeli izkušenj s takšnimi teki in so naredili napake že pri prehrani in uživanju tekočine. Prav tako je razumno razne gele in dodatke preizkusiti še pred večjim tekmovanjem," je povedal Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Letos je bilo zdravstvenih težav manj kot lani, kar je tudi posledica vremena, še dodajajo v UKC Ljubljana.

Zaprtih več kot 300 križišč v Ljubljani

Maraton pa seveda ne more biti izpeljan brez cestnih zapor. Več kot 300 zaprtih križišč v prestolnici je povzročilo krajše in daljše zastoje, a večjega nezadovoljstva med vozniki ni bilo zaznati.