6-urni delovnik, neomejen plačan dopust, soudeležba pri prometu

Številne raziskave so pokazale: dlje časa kot prebijemo v službi, manj smo srečni, upade nam koncentracija in posledično smo manj produktivni. Tudi, če pobrskamo po podatkih Eurostata, vidimo, da se Slovenija uvršča med 10 držav EU z najdaljšim delovnim tednom, dosega pa le 81-odstotno produktivnost, kar je pod povprečjem EU28. Vrh lestvice produktivnosti se precej ujema z vrhom lestvice držav, kjer delavci delajo najmanj ur na teden.

V razvitem svetu se v zadnjem času vse bolj uveljavlja trend, ko podjetja in vlade eksperimentirajo s skrajševanjem delovnega časa in uvajanjem boljšega razmerja med delovnim in prostim časom. Vse to je možno tudi pri nas, če se podjetje in delavci dobro organizirajo. Zbrali smo nekaj dobrih praks. 

Šesturni delovnik že tudi pri nas realnost

V podjetju Donar, kjer je trenutno zaposlenih 19 ljudi, imajo ta teden kolektivni dopust, vsi v podjetju so na prvomajskih počitnicah. Pred letom dni so se odločili, da naredijo korak naprej za razbremenitev svojih zaposlenih in poskusno za pol leta uvedejo šesturni delovnik. "Ko smo videli, da so ljudje pol ure pred končanim delovnikom že opravili svoje in dobesedno čakajo, da se zaključi delovni dan, se nam je zdelo to totalni nesmisel. Edino navodilo je, da mora biti delo opravljeno. Posvetili smo se optimizaciji procesov, kaj lahko naredimo z boljšim načrtovanjem časa, in potem je bila to čisto logična posledica," je odločitev, da podjetje preide na šesturni delovnik, pojasnil direktor večkrat nagrajenega oblikovalskega podjetja Matej Feguš. 

Ker se je v pol leta izkazalo, da delo opravijo tudi z manj delovnimi urami na dan, zaposleni pa so pri tem bolj zadovoljni, so takšno ureditev obdržali. "V praksi je videti tako, da so ljudje načeloma od 7. ure do 13.30 v pisarni, ker imajo pol ure še dodatnih odmorov za kavo, cigarete in podobno. Šest ur smo v pisarni, imamo bolj fleksibilen čas. Nekateri prihajamo tudi ob devetih in potem ostanemo dlje. Prispevke in plače izplačujemo enako kot prej, ko smo imeli osemurni delovnik," pojasnjuje Feguš.

Kot pravi, se je takšen delovnik pri njih izkazal za dobro odločitev. "Zanesljivo so ljudje manj utrujeni. Sprašujejo me tudi, če so se povečali ali zmanjšali kakšni stroški. Edino, kar smo zaznali, je, da je bilo v zimskih mesecih za energente celo nekaj manj stroškov. Ljudje so prej pri družinah, prej doma, tako da so tudi odnosi načeloma boljši," pravi Feguš. Dodatni razlog za to, da so se odločili za šesturni delovnik, je, da imajo manj bolniških in da so ljudje lahko tudi po upokojitvi še vedno aktivni. Podjetje ima namreč težavo s pridobivanjem določenih kadrov, predvsem tistih, ki obvladajo ročna dela, denimo tapetnikov. Nekateri bodo kmalu izpolnili pogoje za upokojitev, a ker novih kadrov ni, upajo na njihovo – vsaj občasno – pomoč tudi po upokojitvi. "To je bil tudi namen, da niso iztrošeni in da potem, ko gredo v pokoj, niso na breme zdravstvene blagajne."

V podjetju pravijo, da najverjetneje ne bodo šli nazaj na osem ur. Če imajo kdaj večji obseg dela, zaposleni podaljšajo delo za kakšno uro. "Ampak imajo naslednji dan toliko v dobrem oziroma se jim to nato obračuna pri plači kot nadura. Držimo se tega, če smo rekli, da je šesturni delovnik, da se izplača vse, kar je več in zunaj delovnega časa," pravijo v Donarju.

Kot pravi Feguš, se zaveda, da skrajšani delovnik verjetno ni možen v vseh panogah in pri vseh načinih dela. "Zanesljivo pa je to veliko bolj možno nekje, kjer si mogoče ljudje ne predstavljajo, ker niso poskusili."

Neomejen plačan dopust

Izkušnje podjetij s šesturnim delovnikom budno spremljajo tudi v mariborskem podjetju Mikro+Polo, ki v Sloveniji zaposluje 105 ljudi, a za zdaj ostajajo na klasičnem, osemurnem delovniku. Svoje zaposlene v tem največjem slovenskem dobavitelju laboratorijskega pribora, opreme in kemikalij za zdaj razbremenjujejo tako, da jim nudijo neomejen plačan dopust, delajo pa lahko tudi od doma.

Neomejen plačan dopust seveda ne pomeni, da se delavec zaposli, pride za en mesec v službo, nato pa ga celo leto ni. "Vsak zaposleni ima svoj par, nekoga, ki ima podobno ali enako delovno mesto in ga lahko nadomešča. Tista dva, ki sta v paru, se morata vedno uskladiti. Oba hkrati ne moreta biti na dopustu, razen v nekih izjemnih primerih za kakšen dan ali dva. Tisti, ki je v službi, postori tudi nujne stvari sodelavca, ki je na dopustu," pravi Mirjana Mladič, ki je v podjetju zadolžena za marketing, komuniciranje in razvoj kadrov. "Edina omejitev je, da mora biti delo opravljeno. Zaposleni moramo sami poskrbeti za to, da delo ne trpi, kljub temu, da smo na dopustu."

Kot pravi, so preračunali, da v praksi njihovi zaposleni porabijo dan dopusta na zaposlenega več, kot bi ga, če bi se držali zakonskih določb o dopustu. "Ampak se malo prerazporedi. Starejši zaposleni izkoristijo malo manj dopusta, kot bi jim pripadal po odločbi, mlajši, predvsem mladi starši, pa malo več," še pojasnjuje Mladičeva. "Zaenkrat nekih posebnih zlorab na to temo ni bilo, imamo pa varovalko v internem pravilniku – če bi kdo poskušal ta inštitut zlorabiti, bi se pri njem držali odločbe in bi lahko izkoristil le toliko dopusta, kot ga ima po zakonu," še dodaja.  

Soudeležba pri prometu podjetja

V podjetju za jezikovno izobraževanje LanguageSitter, kjer dela več kot 100 ljudi, ima ožja ekipa, ki skrbi za koordinacijo jezikovnih tečajev, precej tradicionalen urnik. Kljub temu direktor podjetja Mart D. Buh pravi, da ne gledajo na uro: "Pomembno je, da so stvari narejene. Drugačen urnik imajo naše jezikovne trenerke in trenerji, ki svoje delo večinoma opravljajo na terenu pri strankah. Njihov urnik je bolj razgiban in nepredvidljiv, kar nekaterim odgovarja, drugim žal malo manj." O skrajšanem urniku za zdaj ne razmišljajo. "Imamo pa v podjetju pravilo, da če res ne gori voda, so konci tedna in prazniki namenjeni izključno prostemu času in se od zaposlenih ne pričakuje, da bodo takrat delali."

Za dobro vzdušje v ekipi skrbijo s tako imenovanimi teambuildingi, izleti, neformalnimi druženji ... Poleg tega svoje zaposlene tudi finančno stimulirajo za dobro opravljeno delo, dobiček namreč razdelijo med zaposlene. Prakso, da se med zaposlene razdeli morebitni dobiček, so nadgradili s sistemom, pri katerem so zaposleni deležni dela mesečnega prometa podjetja, tudi v primeru, ko podjetje ne bi delalo dobička. "Vsi zaposleni poleg rednega dohodka prejemajo nagrade glede na mesečni promet podjetja. To je za zaposlene v prodaji velikokrat nekaj povsem običajnega, saj se da uspeh prodajnika jasno izmeriti, težje pa je meriti uspešnost nekaterih drugih delovnih mest, ki niso neposredno povezana s finančno uspešnostjo podjetja. Pri nas delujemo kot ekipa in ne glede na delovno mesto in ne glede na to, koliko novih strank je kdo pripeljal, zaposlenemu pripadajo njegovi odstotki od mesečnega prometa, ki ga je z zavzetim delom pomagal ustvariti zase, za ekipo in za podjetje. Sistem deluje, saj vsi delamo za isti cilj," pravi Buh.

V podjetju nimajo natančno odmerjenega časa za kosila, kave ali obiske spletnih družbenih omrežij, a zaposleni tega vseeno ne izkoriščajo. "Če potrebujejo odmor, si ga pač vzamejo – utrujen ne moreš dobro delati."

Dobro počutje zaposlenih – dobro opravljeno delo – uspešno podjetje?

Sicer se vedno več podjetij zaveda, da sta za njihovo uspešnost ključna vzdušje v kolektivu in zadovoljstvo zaposlenih. Na to lahko delodajalci vplivajo na tri načine: z zagotavljanjem ustreznega in prijaznega delovnega okolja, z zagotavljanjem ustrezne podpore in nagrajevanjem zaposlenih in s prizadevanjem za njihovo dobro počutje ter uspešno delo. 

V oblikovalskem podjetju Donar se trudijo, da delovno okolje zaposlene tudi fizično čim bolj razbremeni. Tako denimo v pisarnah delajo na dvižnih mizah in stolih, na tak način pa poskrbijo za zdravje zaposlenih, saj sedeč življenjski stil dokazano vodi do številnih zdravstvenih težav. Za zaposlene organizirajo številna izobraževanja, tako s strokovnega področja kot s področja varovanja zdravja. Predvsem pa svojim zaposlenim prisluhnejo in tako so tudi skupaj prišli do ideje o krajšem delovniku. 

"Želim si, da dela ne bi dojemali kot tlako, ampak kot nekaj, kar počnemo radi in v čemer smo dobri. Torej, da izkoriščamo svoje potenciale in s tem največ prispevamo družbi. Kar se tiče pravic in dolžnosti, pa menim, da bomo morali tudi kot družba enkrat razumeti vrednost, ki jo zaposleni prinaša podjetju," pravi Feguš in dodaja: "Brez nas vseh se to ne bi dogajalo in nam ne bi uspevalo, kar počnemo."

V jezikovnem podjetju LanguageSitter pravijo, da prijetnejše okolje ustvarjajo tako, da imajo zelo sproščene in neformalne odnose, "kjer je vsak glas vsaj slišan, četudi ne vedno upoštevan". "Vsak ponedeljek zjutraj začnemo s skupnim zajtrkom, kjer se člani ekipe pogovorimo o tem, kaj smo počeli čez vikend in nato malo pogledamo, kaj velikega nas čaka do konca tedna," pravi Buh, ki dodaja, da so petki rezervirani za skupna kosila.

Tudi v mariborskem podjetju pravijo, da zaposlenim v službi ponujajo brezplačne zajtrke in malice, ves čas jim je na voljo tudi sadje. Organizirajo različne dogodke, zabave in izlete, s katerimi skušajo med sodelavci utrditi vezi in ustvariti ekipni duh. Tisti, ki imajo domače ljubljenčke, jih lahko pripeljejo s seboj v službo. Prav tako lahko v službo pripeljejo tudi otroke. "Imeli smo tudi organizirano varstvo. Ob lanski stavki šolnikov smo v hiši organizirali varstvo in animacijo za otroke," pravi Mladičeva. 

Kot pravijo, se vsi zavedajo, da so skupaj odgovorni za uspeh podjetja. Ker so kot ekipa med seboj zelo povezani, so se pred leti, zato da bi prebrodili krizo, dogovorili, da si začasno znižajo plače. 

V LanguageSitterju sodelavce spodbujajo, da so aktivni tudi zunaj podjetja, da širijo svoja obzorja in pridobivajo nova znanja in izkušnje, pa čeprav te aktivnosti včasih potekajo med službenim časom. Toda zavedajo se, da to ne zmanjšuje produktivnosti zaposlenih, pač pa jo "kvečjemu zvišuje, saj je njihova motiviranost na ta način večja". Med delovnim časom pa pogosto vzdušje dodatno sprostijo z zabavnimi aktivnostmi, ki jih kot ekipa počnejo skupaj. "Na prvi pogled gre za ekskurz, ki zmoti delo, v resnici pa taki trenutki zaposlene povežejo v ekipo, ki potem še bolj zagnano dela za skupni cilj," pravi Buh. 

Zavedajo se namreč, da slabe delovne razmere in slabi odnosi skoraj zagotovo privedejo do slabega vzdušja med zaposlenimi. Toksično vzdušje lahko zmanjša produktivnost in kreativnost zaposlenih. "Zdaj bolj kot kdajkoli se morajo vodje podjetij ukvarjati s problematiko "toksičnosti" v delovnem okolju. Ta lahko naredi razliko pri uspešnosti zadrževanja dobrih kadrov in je odločilno pri tem, ali bo podjetje uspešno ali ne. Zaposlenih ni strah zapustiti ladje, če se srečajo s toksičnim delovnim okoljem – in ponavadi prvi odidejo tisti najboljši," opozarja tudi Brigitte Hyacinth, predavateljica in avtorica knjig s področja vodenja podjetij.