Pred 10 leti Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, ta begunce preusmerila k nam

Ko se je jeseni 2015 val beguncev, ki so zlasti z Bližnjega vzhoda bežali pred vojno in nasiljem, usmeril na balkansko pot, je Slovenijo prešlo več kot 360.000 prebežnikov. Velika večina jih je pot nadaljevala v zahodno Evropo, Slovenija je bila zanje tranzitna država.

17. septembra 2015 je v državo prispela prva večja skupina beguncev, ki so bežali z vojnih območij na Bližnjem vzhodu. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop beguncev, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okoli 3600 ljudi.

Tako imenovani drugi begunski val se je začel 17. oktobra 2015, ko je Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. Že tretji dan drugega vala se je na meji med Slovenijo in Hrvaško zapletlo. S hrvaške strani so pošiljali begunce čez mejo nenapovedano in razpršeno, kar je izjemno upočasnilo sprejem, številni pa so obtičali med mejnima prehodoma v mrazu in dežju.

Skozi Slovenijo se je nato vzpostavil koridor, velika večina beguncev se v Sloveniji ni zadržala več kot en dan, le peščica od njih pa je v naši državi zaprosila za mednarodno zaščito. V Slovenijo je nato 21. oktobra vstopilo največ beguncev v enem dnevu, in sicer kar 12.600. Skupno število prebežnikov, ki so do konca oktobra vstopili v državo, je preseglo 100.000.

Po zaprtju balkanske poti in vzpostavitvi strožjega nadzora je število prehodov v letu 2016 drastično padlo. Nato se je število migrantov, ki so nezakonito prečkali mejo, povečevalo in najbolj strmo poraslo v letu 2023, po koncu pandemije covida-19. Že lani se je trend obrnil, število nedovoljenih prehodov meje je znova začelo padati. V letošnjem letu pa je takih prehodov za polovico manj v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Trenutno je v Sloveniji nastanjenih relativno malo prosilcev in oseb s priznano zaščito glede na število prehodov. Se pa podaljšuje čas bivanja v azilnih domovih, kar lahko kaže tudi na počasnejše postopke pridobivanja mednarodne zaščite.

Begunska kriza je za Slovenijo pomenila velik logistični zalogaj, saj je morala v kratkem času poskrbeti za nastanitve, prehrano, zdravstveno pomoč in prevoze beguncev.

Obenem so obdobje zaznamovali varnostni izzivi, zato je bilo na mizi tehtanje med humanitarnim in varnostnim vidikom krize.

Država pa se bo tudi v prihodnjih letih soočala z vprašanjem, kako oblikovati migracijsko politiko, ki bo hkrati učinkovita, spoštljiva do človekovih pravic in prilagojena evropskim usmeritvam.