"Smo skoraj na mrtvi točki, saj imamo Evropska komisija in države kandidatke na eni strani in tri članice EGP, Norveška, Islandija in Liechtenstein, na drugi popolnoma drugačne poglede na višino sredstev, ki naj bi jih trojica v povračilo za dostop do notranjega trga plačevala uniji, zbližanja pa ni na vidiku," je po pogajanjih povedala vodja slovenske delegacije, državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Renata Vitez.
"Uspelo se nam ni dogovoriti niti o ustanovitvi posebnih ekspertnih skupin, ki naj bi na tehnični ravni preučile tri osrednja pogajalska vprašanja in poskušala najti vsaj minimalno osnovo za kompromis - poleg financ sta to še vprašanji ribištva in kmetijskih izdelkov. Članice EGPEA oziroma EFTA (zraven je še Švica) so namreč tak predlog zavrnile," je nadaljevala Vitezova. Tudi datum prihodnjega kroga pogovorov je le okviren - predvidoma se bomo znova sestali 6. februarja, če bo moč računati na vsaj kakšen premik, sicer bodo pogajanja odložena v prihodnost, je še dodala.
In v čem je jedro problema? Tri omenjene države v poseben finančni sklad EU vplačujejo določena sredstva, ki se namenjajo za pomoč manj razvitim državam članicam. Ker se bo s širitvijo krog upravičenk do te razvojne pomoči pomembno razširil, EU želi, da trojica bistveno poveča svoje prispevke v ta finančni sklad, in sicer s sedanjih 119 milijonov za aktualno petletno obdobje (1999-2004) na 500 milijonov letno. Tri države, še posebej največja plačnica Norveška, pa to zahtevo, ki bi pomenila 20- do 30-krat večje prispevke, zavračajo.
