Krava Pika, pri kateri sumijo prisotnost bolezni BSE, je bila vzrejena na srednje veliki kmetiji. Stara je bila šest let, torej iz obdobja, ko v Sloveniji še ni veljala prepoved krmljenja s kostno moko. Krava je imela štiri potomce, od katerih so trije še živi. Ena potomka je še na kmetiji, dva potomca pa sta bila prodana. Vse kravine potomce so že izločili iz reje. Na Školiberjevi kmetiji je še 38 govedi, pet prašičev, kokoši, purane in gosi.
"Mislim, da druge živali ne kažejo znakov bolezni. Hranil sem jih z domačo krmo, dodajali pa smo kupljene minerale in vitamine. Zato tudi ne vem, kaj bi lahko bil vzrok bolezni," je povedal lastnik kmetije Milan Školiber.
Školiber je danes izrazil tudi presenečenje nad potezo ministra Buta, ki je na novinarski konferenci dejal, da je v soglasju z njim javnosti posredoval podatke o lastniku obolele živali. Kot je zatrdil, je njegova žena ministru Butu v sredo v telefonskem pogovoru pojasnila moževo stališče, da naj javnosti ne izda njegovega imena, dokler ne bo dokončno potrjen sum na BSE, kar naj bi se zgodilo v sredini prihodnjega tedna.
Veterinarska uprava je odredila zaporo farme in prepovedala promet z živalmi in mlekom s te kmetije. Sum bo dokončno potrdil oziroma ovrgel rezultat testa v referenčnem laboratoriju v Bernu v Švici, ki bo znan predvidoma sredi prihodnjega tedna. Kmetijski minister Franci But pa je na tiskovni konferenci poudaril, da se s 1. februarjem v Sloveniji zniža starost obveznega testiranja na 24 mesecev, uvedli pa so tudi obvezno testiranje ovac, ki so bile, iz različnih razlogov, bolne ali pa so poginile.
Kje so vzroki za pojav bolezni?
Takoj ob ugotovitvi prvega utemeljenega suma novembra lani, so pristojni na kmetiji v okolici Gornjega Grada uvedli prepoved prometa z živalmi s te kmetije, po potrditvi suma iz Švice pa so usmrtili še živečega potomca okužene krave, ostalo čredo na kmetiji pa opazujejo.
Po potrjenem primeru BSE so se pristojni največ ukvarjali z vprašanjem vzroka za pojav bolezni, saj lastnik kmetije zagotavlja, da obolele krave ni nikoli hranil s mesno-kostno moko, ki velja za najpogostejši vzrok okužbe z BSE. Slovenska kmetijska in veterinarska oblast nista izključili nobenega vzroka za pojav BSE, ne okužbe z mesno-kostno moko ne genetskih razlogov in tudi ne spontanega pojava.
Govedina v registriranih obratih varna?
Minister But vse od objave suma poudarja, da je slovenska govedina, ki prihaja iz registriranih obratov, varna, saj je sistem ukrepov za zagotavljanje nadzora nad boleznijo med najboljšimi. Potem ko je bila leta 1996 uporaba mesno-kostne moke prepovedana za prehrano prežvekovalcev, je od decembra leta 2000 njena uporaba prepovedana za krmljenje vseh živali, ki vstopajo v prehransko verigo ljudi. Od začetka leta 2001 je testiranje na BSE obvezno za vsa goveda, starejša od 30 mesecev, poleg tega pa morajo klavnice izločati tudi vse rizične organe iz prehrane ljudi, kot so možgani, hrbtenjača, limfne žleze in črevesje. Obvezno je tudi uničenje mesno-kostne moke, v katero so predelani klavnični odpadki. V letu 2001 je Slovenija za preventivne ukrepe v zvezi z BSE namenila prek pet milijard tolarjev.
Zmanjšala se je prodaja govejega mesa
Slovenski potrošniki so razmeroma mirno sprejeli pojav bolezni BSE, prodaja govejega mesa in izdelkov pa se je po različnih podatkih ob pojavu znižala za od 15 do 40 odstotkov. V prvih dneh po potrjenem sumu je upadel tudi odkup goveda za 40 do 50 odstotkov, poleg tega pa se je znižala tudi odkupna cena goveda. Na Evropski komisiji so obžalovali prvi uradno potrjeni primer bolezni BSE v Sloveniji, ob tem pa ocenili, da neposrednih posledic na razmeroma ugodno razvrstitev države glede geografskega tveganja za BSE in tudi za njen izvoz ne bo imel. Zadnji teden novembra pa so na obisk v Slovenijo prišli že prej napovedani inšpektorji EU za področje BSE, ki so izrazili zadovoljstvo nad slovenskimi ukrepi pri preprečevanju te bolezni.
