Drugi tir železnice med Koprom in Divačo je vključen na "hitri seznam" prometnih prioritet, na katere se bo Evropska unija osredotočila do leta 2010, in sicer skozi projekt morskih avtocest, je sledeč današnji razpravi na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije in držav pristopnic v Bruslju ocenil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Proga Koper-Divača je del projekta jadransko-jonske avtoceste, hkrati pa seveda ostaja tudi sestavni del petega koridorja," je dejal Rupel po razpravi ministrov o podlagah za bližnji bruseljski vrh povezave.
Kot je sicer ob tem opozoril minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki se je uvoda v današnje zasedanje udeležil skupaj z ministrom Ruplom, drugi tir na listo ne bo uvrščen z eksplicitno omembo pri petem koridorju, saj takšnega poseganja v "hitri seznam" ni pričakovati. Bo pa drugi tir zajet s projektom štirih evropskih morskih avtocest, ki so že del seznama, je pojasnil. Danes je bilo z razpravo to potrjeno, je dejal Potočnik, se pa lahko vprašanje znova odpre na vrhu v Bruslju 12. in 13. decembra, ko naj bi voditelji "hitremu seznamu" tudi prižgali zeleno luč.
"Hitri seznam" je del širše evropske pobude za zagon gospodarske rasti, ki bo prav tako potrjena na vrhu, zunanji ministri EU in pristopnic pa so o njem oziroma o celotni pobudi danes razpravljali prav v okviru priprav na vrh. Kot izhaja iz osnutka sklepov za vrh, ki so bili podlaga za ministrsko razpravo, bodo voditelji EU in pristopnic konec tedna "hitri seznam" oziroma listo projektov za takojšnje uresničevanje, pripravljeno na podlagi strogih kriterijev, pozdravili.
Te projekte bosta Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad upoštevala v luči odločitev o njihovem financiranju, naj bi bilo zapisano v sklepih, EU pa naj bi poudarila tudi, da "hitri seznam" ostaja odprt in bodo nanj lahko dodani projekti, če bodo izpolnili kriterije. Priložnost za to bo vsako leto na spomladanskem, tradicionalno gospodarskem vrhu, ki bo pregledal uresničevanje projektov s seznama. Kriteriji za uvrstitev na seznam so sicer pripravljenost oziroma "zrelost" projekta, njegova čezmejna narava, vpliv na rast in inovacije v razširjeni EU ter koristi za okolje.
Sicer pa so zunanji ministri danes v okviru priprav na vrh govorili tudi o širitvi EU in še posebej o perspektivah, ki naj bi jih dobili Romunija in Bolgarija, kandidatki, ki sta iz kroga novink za leto 2004 izpadli. Kot je povedal minister Rupel, pa naj bi vrh sledeč današnji razpravi državama že nakazal, da lahko računata na vstop v povezavo januarja 2007, če bosta seveda na članstvo pripravljeni. Kot je še dejal slovenski zunanji minister, je beseda tekla tudi o Hrvaški, ki je tudi že vložila prošnjo za članstvo. "Mi smo jo pri vključevanju v EU podprli," je dejal Rupel, ki je na zasedanju tudi izrazil željo po pozitivnem dialogu z novo vlado.
Zadnji poskus iskanja soglasja o ustavni pogodbi
Tudi na še zadnjem krogu medvladnih pogajanj o ustavni pogodbi pred bližnjim vrhom povezave, na katerem naj bi voditelji konec tega tedna skladno z načrti dosegli soglasje o omenjenem dokumentu, ki bo povezavo moderniziral in pripravil na delovanje v razširjeni sestavi, ni pričakovati kakšnih resnejših premikov v smeri dogovora, sploh ne pri ključnih odprtih vprašanjih iz osnutka ustavne pogodbe, predvsem glede sestave Evropske komisije in definicije kvalificirane večine za sprejemanje odločitev v ministrskem svetu EU. Kot je dejal pred zadnjim krogom pogovorov, se minister Rupel celo boji precej resnega zapleta glede omenjene definicije, kjer so si države močno vsaksebi.
Osnutek ustavne pogodbe za kvalificirano večino predvideva dvojno večino, natančneje polovico držav članic in 60 odstotkov prebivalstva, kar pa za večino držav ni sprejemljivo, Slovenija želi določitev dvojne večine s polovico držav in polovico prebivalstva ali pa 60 odstotki držav in prav toliko prebivalstva, kajti definicija iz osnutka trem velikim članicam omogoča blokado katerekoli odločitve, je poudaril Rupel.
Glavni nasprotnici rešitvi iz osnutka pa sta Poljska in Španija, ki vztrajata pri ohranitvi sistema iz pogodbe iz Nice, sledeč katerem ima vsaka članica v svetu določeno število glasov. Varšavi in Madridu pripada neproporcionalno visoko število glasov, ki se jim nista pripravljeni odreči. Zato sta bili danes že deležni zelo jasnega svarila nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja, ki je dejal, da pogodba iz Nice EU ne more pripeljati v prihodnosti.
