Drugi tir: Kolektorjevi pritožbi delno ugodili

Državna revizijska komisija je delno ugodila pritožbi Kolektorja in Gorenjske gradbene družbe. Slednja je v zahtevku za revizijo uspela izkazati, da naročnik, torej 2TDK, pri pregledu prijave kitajskega kandidata China State Construction Engineering Corporation Limited, ni ravnal v skladu z zahtevami, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično je 2TDK neutemeljeno zaključil, da je prijava kitajskega gradbinca skladna z zahtevami naročnika, so zapisali v sporočilu za javnost. 

Delno so ugodili tudi pritožbi Kolektorja, ki je v zahtevku trdil, da 2TDK ostalim kandidatom ne bi smel priznati sposobnosti. Revizijska komisija je razveljavila odločitev 2TDK o priznanju sposobnosti šestim kandidatom (že omenjenega China State Construction Engineering Corporation Limited; turškega gradbinca IC Içtaş Inşaat Sanayi ve Ticaret s Euro-Asfalt iz BiH; Gorenjske gradbene družbe z Metrostavom in CGP; turških YDA in Unitek; China Railway Group Limited; China Gezhouba Group Company Limited z Ginexom) - Kolektor je namreč uspel dokazati, da njihovih prijav naročnik ni pregledal v skladu z zahtevami, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. 

Kolektor pa ni dokazal kršitev naročnika, ko je ta priznal sposobnosti kandidatom Cengiz, China Communications Construction Company Limited ter Strabag, Ed Züblin AG ter Gülermak Ađir Sanayi Inţaat ve Taahhüt - in jih bo posledično povabil k sodelovanju v drugi fazi postopka. 

Državna revizijska komisija je s tem odločila o vseh vloženih zahtevkih za revizijo v zadevi "Gradnja objektov drugega tira železniške proge - odsek 1: Divača-Črni Kal" in zadevi "Gradnja objektov drugega tira železniške proge odsek 2: Črni Kal-Koper", postopek je tako pred Državno revizijsko komisijo zaključen. 

2TDK bo moral sedaj za šest gradbenih konzorcijev preveriti sposobnost oziroma, ali izpolnjujejo pogoje za prijavo na razpis. 

Drugi tir ima 25-krat večji pomen za slovensko logistiko kot gradbeništvo

V kolikor drugega tira med Divačo in Koprom ne bi gradili, bi bila potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo približno 25-krat večja, kot bi bila neto korist, če bi imeli pri izvedbi projekta večjo vlogo slovenski gradbinci, ugotavlja analiza, ki sta jo za družbo 2TDK izdelala Aleš Groznik in Igor Masten.

Avtorja analize sta pri ovrednotenju osnovnih ekonomskih učinkov drugega tira na gospodarstvo črpala iz že obstoječih študij, po besedah Mastena so bili osveženi zgolj izračuni. Vse tisto, kar omogoča realizacijo pozitivnih neto učinkov, bi bilo ogroženo, če pride do zamika pri realizaciji investicije ali celo do nerealizacije drugega tira med Divačo in Koprom. "Panoga se na srednji in dolgi rok ne bo razvijala," je opozoril. 

V kolikor drugega tira ni, bi gospodarstvo v obdobju 2026-2055 izgubilo med 1,96 in 3,07 milijarde evrov dodane vrednosti oz. bi, kot je izpostavil Masten, letno izgubilo 145 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je približno tretjina odstotka BDP. Za slovensko logistiko bi bila izguba dodane vrednosti od 1,4 do 2,2 milijarde evrov, je izpostavil.

Gradbena panoga bi imela korist, če bi projekt razbili na manjše dele

Bi pa imela korist gradbena panoga, v kolikor bi denimo projekt drugi tir razbili na manjše dele. V tem primeru je po Mastenovih besedah logično, da bi lahko na razpisih uspešneje konkurirali domači gradbeniki. Avtorja analize sta preverila vrednost učinka izvedbe del v primeru, če bi bila vodilni izvajalec slovenska podjetja ali če bi slovenska podjetja sodelovala kot podizvajalec.

Če bi sodelovali kot partnerji, bi bila dodana vrednost v gradbeni industriji v času izvedbe projekta dobrih 131,6 milijona evrov, če bi ob razdrobljeni izvedbi projekta delovala kot vodilni partner, bi bila vrednost 204,1 milijona evrov, je pojasnil Masten. "Torej bi bila neto korist slovenski gradbeni industriji v znesku 72,5 milijona evrov," je ponazoril Masten. Tako je treba teh dobrih 72 milijonov evrov primerjati z omenjenim razponom izgube za logistiko. "Potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike je približno 25-krat večja, kot je bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta," je izračunal. 

Slovensko gradbeništvo: ni korenjaka, ki bi ta projekt spravil skupaj

Prvi mož 2TDK Dušan Zorko je ob tem opozoril, da je slovensko gradbeništvo danes že pregreto, pa želijo še več. "Oni niso v stanju sami tega projekta zgraditi. Če bi se projekt razbil na več delov, kar bi bilo sicer lažje ... ga ni korenjaka, ki bi ta projekt spravil skupaj," je poudaril. "V kolikor slovensko gospodarstvo želi enakovredno vstopati v evropske in svetovne blagovne tokove, potrebuje dodano vrednost. Ni namen, da kako drugo študijo izničimo, ampak damo težo tistemu, zakaj projekt potrebujemo," je dejal generalni direktor projektnega podjetja.

Tudi Groznik je izpostavil prednosti drugega tira, hkrati pa spomnil, da se v naši okolici in regiji intenzivno gradijo vsebinsko zelo podobni projekti. Ti so, kot je dejal, za Slovenijo pomembni, ker predstavljajo konkurenco naši javni železniški infrastrukturi. Tako kot drugi tir so namreč del ključnih koridorjev, ki jih EU sofinancira. Glede na današnjo dinamiko in terminski načrt se ti projekti v regiji zaključujejo tik za zaključkom izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Ta naj bi bil operativen leta 2026.

Obstoječa proga med Divačo in Koprom je prezasičena, je še dejal Groznik in dodal, da to dejstvo omejuje razvoj Luke Koper, kar nakazujejo tudi številke. Medtem ko je bilo po letih rasti lani v koprskem pristanišču pretovorjenega tri odstotke manj kontejnerjev, ga je bilo v Trstu devet odstotkov več, na Reki pa 17 odstotkov več, je dejal.