Slovenska uprava za varno hrano nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive institucije na Slovaškem in Madžarskem, pravijo v upravi. Za kakovost ni pristojen niti sektor za varstvo potrošnikov. V Zvezi potrošnikov Slovenije se medtem sprašujejo, če naj to financirajo njihovi člani.

Trditev, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne morejo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v njihovi pristojnosti, so glede zadnjih razkritij o različni kakovosti enakih izdelkov v Evropi pojasnili v upravi. Ob tem so dodali, da je primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov v domeni nevladnih potrošniških organizacij.

V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

Primerjalni testi so sicer redkost tudi v Evropi. Leta 2015 so ga za 23 izdelkov opravili na Češkem, kjer ga je takrat financirala evropska poslanka Olga Sehnalova, je pred kratkim poročal časnik Delo. Madžarski primerjalni testi, ki so prišli v javnost v začetku leta, pa naj bi bili stari že tri leta. Primerjalni test bodo v kratkem opravili tudi na Hrvaškem, kjer ga bo prav tako financirala evropska poslanka Biljana Borzan.

Zveza potrošnikov Slovenije je doslej sodelovala na mednarodnem primerjalnem testu lešnikovih namazov, kjer testi niso pokazali večjih odstopanj. "Vsekakor se zavedamo, da je testiranje prehranskih izdelkov izjemno pomembno, tudi v luči primerjav z izdelki, ki se pod identičnim imenom prodajajo v tujini oz. v trgovinah iste trgovske verige. Takšno testiranje smo pripravljeni izvesti, če bi bila za to zagotovljena javna sredstva, pri izvedbi bi se povezali tudi s češko potrošniško organizacijo, s katero že leta zelo dobro sodelujemo in skupaj testiramo," so pojasnili v zvezi.

Sami letno izvedejo tri do štiri primerjalne potrošniške teste kakovosti tistih prehranskih izdelkov na slovenskem trgu, za katere na podlagi anket in poznavanja trga ocenijo, da zanimajo potrošnike, in v obsegu, ki si ga kot članska organizacija lahko privoščijo. Izdelke anonimno kupijo v trgovinah v Sloveniji.

V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Potrošnik pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da se lahko informirano odloči o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju potrošnika, dodajajo.

Primerjalne raziskave izdelkov na slovenskem in na sosednjih trgih zaenkrat ne načrtujejo. Če bo prišlo do pobude za sodelovanje, pa bi se vključili v okviru razpoložljivih sredstev.

Na ministrstvu za gospodarstvo sicer deluje tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence, a tam pravijo, da so pristojni predvsem za pripravo sistemskih predpisov s področja varstva potrošnikov in konkurence.

"Sicer pa je v zvezi z domnevno dvojno kakovostjo živil istih blagovnih znamk v različnih državah članicah stališče ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je treba na ravni EU zadevo raziskati in potrošnikom na območju celotne EU zagotoviti enako kakovost živil iste blagovne znamke, saj za razlikovanja po našem mnenju ni upravičenih razlogov," so dodali na ministrstvu.

Drugorazredna hrana za drugorazredne državljane?

Slovaška je februarja zaradi neetičnih praks izpostavila več multinacionalk. Izkazalo se je namreč, da so enaki izdelki pod enakimi blagovnimi znamkami, ki so na voljo na slovaških trgovskih policah, v trgovinah zahodnejših evropskih držav vsebovali boljše sestavine. V vzhodni Evropi so bile sestavine bolj siromašne, "prave hrane" pa je bilo manj kot v Nemčiji in Avstriji. A odstopanja niso presegla okvira evropske zakonodaje, saj ta zahteva le jasen seznam vseh sestavin.

Slovaško kmetijsko ministrstvo je obsodilo tovrstno početje in razlikovanje med starimi in novimi članicami EU. "Imamo en skupen trg in zdi se nam neetično, da se ustvarja dva razreda potrošnikov," je takrat opozorila slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matecna.

Polovica od 22 testiranih izdelkov, ki so jih testirali v Bratislavi in v dveh avstrijskih mestih le 20 kilometrov stran, se je razlikovala po okusu, izgledu in strukturi, je pojasnilo ministrstvo, ki se je sklicevalo na nacionalni urad za varno hrano.

Pomarančna pijača, ki jo je prodajala nemška veriga Rewe, na Slovaškem ni vsebovala pomarančnega soka, medtem ko ga enaka pijača v Avstriji je. Slednja tudi ni vsebovala aditivov ali stabilizatorjev, so pokazali testi.

"Argument, da naj bi se multinacionalke le prilagajale različnim regionalnim okusom potrošnikov, ne vzdrži, saj si slovaški potrošniki zagotovo ne želijo v svoji hrani več aditivov in manj prave hrane," je bila ostra Matecna.

Coca-Cola v prodaji na Slovaškem je bila sladkana s cenejšim glukoznim sirupom, medtem ko je bila v Avstriji s sladkorjem.

Medtem ko se v Sloveniji institucije, ki naj bi skrbele za to, da jemo kakovostno, odgovornosti za kakršno koli ukrepanje izogibajo, pa so na Slovaškem in Madžarskem že napovedali, da bodo skupaj pritisnili na Bruselj. Doseči želijo sprejem pravil, ki bi vsem državljanom EU zagotavljala hrano enake kakovosti.