'Slovenija si za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje podnebne strategije'

Poročilo nevladne mreže Climate Action Network (CAN) Europe, katere del je tudi Focus, se osredotoča na dolgoročne strategije Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Portugalske, Poljske, Španije in Slovenije. Poročilo opozarja na dolgo pot do podnebne nevtralnosti EU.

V nevladnem sektorju so preverili, ali bi strategije teh držav v trenutnem stanju lahko pomagale k temu, da EU doseže podnebno nevtralnost do leta 2040, kot to zahteva cilj omejitve dviga temperature ozračja na 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega sporazuma, so sporočili iz društva za sonaraven razvoj Focus.

Ugotovili so, da Češka ni posodobila svoje dolgoročne strategije v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. "Hrvaška, Madžarska, Slovenija in Španija so svoje strategije predložile z zamudo, sedem držav pa svojih strategij še vedno ni poslalo Evropski komisiji," so zapisali pri Focusu.

'Cilji slovenske dolgoročne podnebne strategije niso skladni z zavezami pariškega sporazuma'

Ob tem so izpostavili, da Slovenija spada med države, ki je v svojo dolgoročno podnebno strategijo vključila cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Slovenija si za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, večino ukrepanja pa prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050, opozarjajo raziskovalci.

Cilji slovenske dolgoročne podnebne strategije tako niso skladni z zavezami pariškega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. "Slovenija bi morala v času svojega predsedovanja EU voditi z zgledom in si zastaviti cilje in ukrepe, usklajene s pariškim sporazumom," pravi Taj Zavodnik iz Focusa.

Ob tem je izpostavil, da bi se Slovenija morala nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditi sektorske cilje za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja. "Ključen bo tudi njen konstruktivni prispevek k prehodu na čisto energijo, zato mora Slovenija čim prej sprejeti odločitev, da bo najkasneje do leta 2030 opustila premog," dodaja Zavodnik.

Na podlagi novega poročila so sodelujoče nevladne okoljske organizacije pozvale Evropsko komisijo, naj od držav članic zahteva čimprejšnjo predložitev nacionalnih dolgoročnih strategij ter pripravi oceno vrzeli v skupnih ambicijah in na podlagi tega priporočila za njihovo odpravo.