Družba GEN-I opozarja na porast lažnih SMS-sporočil, s katerimi goljufi odjemalce pod pretvezo neporavnanih dolgov in groženj z odklopom elektrike poskušajo zavesti do razkritja osebnih podatkov ali plačila.
Sporočajo, da so zaznali več primerov SMS-sporočil, ki se predstavljajo kot uradna komunikacija podjetja, s katerimi neznanci poskušajo zlorabiti ime podjetja. Gre za poskuse spletnih goljufij, v katerih odjemalce pozivajo k plačilu domnevnih dolgov in jim grozijo z odklopom električne energije.
V GEN-I poudarjajo, da odjemalcem nikoli ne pošiljajo SMS-sporočil z zahtevami po vnosu bančnih podatkov. Prav tako svetujejo previdnost pri odpiranju povezav v sporočilih, elektronski pošti ali na družbenih omrežjih, saj lahko uporabniki nehote razkrijejo osebne podatke.
Podjetje svoje odjemalce o morebitnih neporavnanih obveznostih obvešča izključno po uradnih kanalih, kot sta elektronska ali redna pošta. Vsem, ki prejmejo sumljivo sporočilo, svetujejo, naj ga izbrišejo in nanj ne odgovarjajo.
Uporabniki lahko stanje svojih obveznosti vedno preverijo na portalu Moj GEN-I ali se obrnejo na brezplačno telefonsko številko 080 1558 oziroma elektronski naslov elektrika@gen-i.si.
Vse pogostejši smishing napadi
Tudi na Telekomu Slovenije opozarjajo na naraščajoče število prevar ribarjenja (phishing), ki so usmerjene predvsem na uporabnike mobilnih telefonov, še posebej pa opozarjajo na smishing napade.
Smishing je oblika spletnega ribarjenja, pri kateri napadalci uporabljajo lažna SMS-sporočila ali druga mobilna sporočila, da bi uporabnike prepričali v razkritje osebnih in finančnih podatkov ali klik na škodljive povezave.
Opozarjajo, da so smishing napadi že del vsakdana, njihova pogostost pa se poveča v obdobjih, ko uporabniki pričakujejo več spletnih aktivnosti, na primer med prazniki, večjimi nakupi ali finančnimi roki. Napadalci izkoriščajo to pričakovanje in pošiljajo sporočila, ki posnemajo dostavo paketov, bančna obvestila ali uradne pozive k plačilu.
Napadi so zasnovani tako, da ustvarjajo občutek nujnosti, avtoritete ali grožnje, na primer z opozorili o blokadi računa ali kaznih, hkrati pa pogosto vsebujejo sumljive povezave, zahteve po vnosu občutljivih podatkov, neskladne podatke o pošiljatelju ali lažne varnostne preverbe, kjer se od uporabnika zahteva izvajanje neznanih ukazov. Vse to so tehnike socialnega inženiringa, s katerimi napadalci manipulirajo z zaupanjem uporabnikov in jih spodbujajo k nepremišljenim dejanjem.
V Telekomu Slovenije opozarjajo, da napadalci uporabljajo zelo prepričljive metode socialnega inženiringa, s katerimi posnemajo videz legitimnih institucij. Ključni znaki lažnih sporočil so sumljive povezave, zahteve po vnosu osebnih ali bančnih podatkov, nepričakovane komunikacije ter psihološki pritisk na takojšnje ukrepanje. Posebej nevarni so tudi lažni varnostni preizkusi, ki uporabnike zavajajo v izvajanje neznanih ukazov na njihovih napravah.
Uporabnikom svetujejo, naj nikoli ne vnašajo občutljivih podatkov prek povezav v sporočilih, temveč naj uradne spletne strani vedno odprejo neposredno prek brskalnika. Priporočajo tudi preverjanje verodostojnosti pošiljatelja in spremljanje opozoril varnostnih organizacij, kot je SI-CERT.
Kot so sporočili, pri zaščiti uporabnikov uporabljajo večplastne varnostne mehanizme, ki vključujejo blokiranje zlonamernih spletnih strani, filtriranje sumljivih sporočil in preverjanje identitete pošiljateljev. Kljub temu opozarjajo, da napadalci nenehno spreminjajo metode, zato popolna zaščita ni mogoča brez sodelovanja uporabnikov.
Ob zaznanih incidentih podjetje sodeluje z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter uporabnike sproti opozarja na nove grožnje. Ob tem poudarjajo, da operaterji ne spremljajo vsebine komunikacij, temveč ukrepe izvajajo na ravni omrežja in prijavljenih zlorab.
V primeru prejema lažnega sporočila strokovnjaki svetujejo, da ga uporabniki izbrišejo, ne odpirajo povezav in nikoli ne vnašajo osebnih podatkov. Če je že prišlo do zlorabe, je treba takoj kontaktirati banko ter prijaviti incident policiji ali nacionalnemu centru SI-CERT.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.