Družinski zdravniki opozarjajo na 'nevarno kadrovsko vrzel'

Kot so poudarili v Zdravniški zbornici Slovenije, sicer zaznavajo pozitivne premike pri zanimanju za to specializacijo. Od zgolj 25 zapolnjenih mest na 119 razpisanih leta 2018 do 64 v lanskem letu. "Ti trendi potrjujejo pravilnost ukrepov, kot je omejitev opredeljevanja pacientov in dodatki za izbiro specializacije, a če želimo vzpostaviti trajnosten sistem, potrebujemo letno v javni mreži najmanj 100 novih specialistov družinske medicine," so zapisali v sporočilu za javnost.

Znova so izpostavili, da kljub dolgoletnim obljubam še vedno nista zagotovljena dva ključna pogoja za učinkovito delo v ambulantah družinske medicine, in sicer debirokratizacija in učinkovita informatizacija.

Zdravstveni sistem potrebuje odločne, premišljene in dolgoročne ukrepe za ohranjanje kakovostnega, dostopnega in vzdržnega osnovnega zdravstvenega varstva za vse prebivalce, so prepričani. Pri tem so poudarili, da večina pacientov najprej vstopi v zdravstveni sistem prav skozi vrata ambulante družinske medicine, zato mora biti ta točka v sistemu "trdna, stabilna, dobro organizirana, predvsem pa podprta z vizijo, ki jo trenutno pogrešamo".

Čeprav se je v zadnjem desetletju število zdravnikov družinske medicine povečalo za skoraj 200, je kakovostna in dolgoročna vzdržnost sistema ogrožena, poudarjajo v zbornici. Mladi zdravniki se v premajhnem številu odločajo za to specializacijo, 22,5 odstotka aktivnih zdravnikov je starejših od 60 let, mlajših od 30 let pa je le 6,9 odstotka. Vse to po mnenju zbornice kaže na "nevarno kadrovsko vrzel, ki nas čaka v bližnji prihodnosti".

Poleg tega le 1071 družinskih zdravnikov deluje v javnem zdravstvu, čeprav jih je skupaj 1447. Med razlogi za odmik od ambulant so neustrezni delovni pogoji, preobremenjenost, neustrezna digitalna podpora, obsežno birokratsko delo in pomanjkanje fleksibilnih oblik zaposlitve, navajajo. Veliko družinskih zdravnikov sodeluje v urgentnih centrih, veliko jih dela s krajšim delovnim časom, saj sistem ne omogoča dovolj prilagodljivosti, predvsem za mlade starše.

V zdravniški zbornici poudarjajo, da je Slovenija je v evropskem merilu med državami z najnižjo pokritostjo družinske medicine, saj imamo le 68,8 družinskega zdravnika na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih ima Nizozemska 183,4, Irska 174,1 in Avstrija 146,1. "Tudi število diplomantov medicine v Sloveniji ostaja skrb vzbujajoče nizko – le 11,4 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj trikrat manj kot v Bolgariji, kjer ta številka znaša 29,5," so zapisali.

Prav tako poudarjajo, da družinski zdravniki ne delujemo sami, ampak v timih. Prepričani so, da mora biti zdravstveni sistem urejen tako, da lahko vsak član tima v polnosti opravlja delo skladno s svojimi strokovnimi kompetencami in znanjem. Le timsko delo, ki je dobro koordinirano in temelji na aktivni vlogi vsakega člana, lahko pacientom prinese najboljšo možno oskrbo, so zapisali.