Država bi pri poslu z Acronom prihranila 16,6 milijona, če bi maske kupila neposredno pri proizvajalcu

Pridobili smo podatke, koliko je podjetje Acron v lasti družine Lampret, ki se z medicinsko opremo ni nikoli ukvarjalo, plačalo za 1,5 milijona mask FFP2 oziroma KN95. Nabavna cena mask marca in na začetku aprila, torej v času največjega povpraševanja, je znašala 1,3 dolarja, kar je 1,2 evra. Za prevoz so odšteli od 0,02 do 0,28 evra za masko, ob tem je treba prišteti še 6,3-odstotno carino iz Kitajske, skupaj jih je ena maska FFP2 stala od 1,48 do 1,57 evra. 

Acron je z državo – Zavodom RS za blagovne rezerve (Zavod) sklenil tri posle za skupaj 8 milijonov 200 tisoč mask FFP2 v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov, kar je drugi največji posel z državo pri nabavi zaščitne opreme. Do zdaj so jih dobavili skoraj milijon, kot smo razkrili, pa je verodostojnost certifikatov vprašljiva. 

V Acronu molčijo

V Acronu na naša vprašanja o ceni mask ne odgovarjajo. Tako tudi niso pojasnili, koliko mask so dobavili po drugi pogodbi, kjer so določili ceno 3,20 evra, in koliko po tretji za pet milijonov mask, kjer je cena 70 centov višja, 3,90 evra.

Kot smo že poročali, je Acron podjetje, ki je z državo izpogajalo najdaljši rok dobave, pri tretji pogodbi tudi na račun aneksa, čas imajo do konca julija.

So 100- oziroma 143-odstotne marže izjemno korektne? 

V Acronu cen mask in marž ne razkrivajo. Že v preteklih dneh nam je direktor Samo Lampret zapisal: "Podatek o višini marž je poslovna skrivnost. Glede na cene zaščitnih mask ostalih slovenskih ponudnikov pa ocenjujemo, da so cene in posledično marže podjetja Acron izjemno korektne." Spomnimo, gre za 100- oziroma 143-odstotne marže, kar pomeni od 1,6 do 2,3 evra marže za eno masko.  

Naredili smo hipotetični izračun prihranka države, če bi posel izpeljala neposredno pri proizvajalcih in če bo Acron izpeljal posel v celoti po pogodbeno določeni ceni in količini. Po naših izračunih bi ta prihranek znašal kar 16,6 milijona evrov ali več kot polovico 30-milijonske pogodbene vrednosti med Acronom in Zavodom za blagovne rezerve.

Država bi tako lahko kupila še dodatnih 10,3 milijona mask FFP2 po isti ceni kot Acron – 1,6 evra.

Tudi če upoštevamo še stroške dela – materialni stroški in plače zaposlenih, ki bi vodili posle neposredno s proizvajalci, kar po ocenah poznavalcev ne bi preseglo 100 tisočakov, bi bil prihranek države še vedno ogromen. Ni nepomembno, da se je produkcija vseh vrst mask izjemno povečala v zadnjih mesecih, z umirjanjem pandemije pa je pričakovati znaten padec cen mask. To bi v konkretnem primeru lahko pomenilo še več zaslužka za Acron, na drugi strani pa bi lahko več prihranila država.

Za posel z Acronom je lobiral Terče, Počivalškov zaupnik

Za posel s slovenjgraškim podjetjem je po besedah žvižgača Ivana Galeta lobiral zaupnik ministra Zdravka Počivalška Mitja Terče. 

Gale je za 24ur.com zatrdil, da je bil prav Terče vodja vsega na Zavodu, da se je "za Acron najbolj šlo Terčetu, ki je seveda poleg Acrona zahteval sklenitev tudi večine ostalih poslov". 

Terče Galetovih navedb ne priznava, "gre za čisto laž. Zavod je imel s podjetjem Acron podpisani že dve pogodbi, preden sem sploh vedel za sodelovanje Zavoda s tem podjetjem." Spomnimo se, tretja pogodba je največja – 5.000.000 mask, najdražja – 3,90 evra za masko, z aneksom in najdaljšim rokom dobave, do 31. julija 2020.

V kakšnem odnosu sta s Terčetom, smo vprašali tudi Lampreta, ki pa je pojasnil, "gospoda Terčeta poznam kot tudi številne druge slovenske poslovneže, vendar z njim v zadnjih sedmih letih poslovno nisem sodeloval".

Komu je bilo v interesu, da je prav podjetje Acron, ki se ne ukvarja z medicinsko opremo, ampak prodaja potovalno in modno galanterijo, darilni, pisarniški in šolski program, sklenilo drugi največji posel z državo po 100- oziroma 143-odstotnih maržah? 

Nismo pozabili besed ministra Počivalška, ki je poudarjal, da država ne more kupovati neposredno pri proizvajalcih. "Zavod ni in ne bo izvajal neposrednih predplačil kitajskim ali drugim dobaviteljem, saj večinoma zahtevajo 100-odstotne avanse."

Zakaj so bile za Slovensko vojsko dobre pol cenejše maske FFP2, za MGRT pa ne?

Ko smo pregledovali javna naročila, smo našli pogodbo podjetja Lediks in ministrstva za obrambo (MORS). Za zaščito vojakov je MORS naročil 300 tisoč mask FFP2 po ceni 1,97 evra za kos, pogodbo pa so z Lediksom sklenili 31. marca za skoraj 600 tisočakov. Ker nas je zanimalo, kako je lahko v času vrhunca epidemije cena mask nižja od dveh evrov, kar so vsi po vrsti govorili, da je nemogoče, smo poklicali prokurista Andreja Bizaja. Brez težav nam je razkril, da je njihova približna nabavna cena s prevozom 1,685 evra. "Nisem se okoristil na račun države v krizi, vzel sem 18-odstotno maržo, saj je bilo dela ogromno, ponudili pa smo pošteno ceno."

Bizaj nam je ob tem povedal, da je hkrati poslal več ponudb tudi na Zavod za blagovne rezerve. Za dve ponudbi različnih proizvajalcev in cen mu je Zavod poslal tudi pogodbi v podpis – prvo za 200 tisoč mask po ceni 1,95 evra in drugo za 300 tisoč mask po ceni 2,10 evra, pa "MGRT k pogodbama nikoli ni dalo soglasja". Razloga ne pozna, ga pa čudi, zakaj država ni želela prihraniti, čeprav sta bili ponudbi na medresorski delovni skupini označeni za ustrezni. 

Državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti nam je zatrdil, da je MGRT prenehal dajati soglasja po 15. aprilu, ker je bilo naročil že dovolj, ob tem pa je priznal, da je "bila ponudba Lediksa zelo konkurenčna". Lediks je ponudbe pošiljal tudi že pred 15. aprilom.

Medtem ko mi razkrivamo posle, vlada v poročilu izraža zadovoljstvo nad ugodnim nakupom mask FFP2. "Povprečna cena mask tipa FFP2 za zdravstveno osebje se je v istem obdobju gibala med tri in šest evrov, ZRSBR pa jih je dobavil v znesku 3,42 evra na kos. To dokazuje racionalno porabo proračunskih sredstev." Lediks jih je ponujal za 1,95 in 2,10 evra, Acron za 3,20 in 3,90 evra, medtem ko je zanje plačal 1,6 evra. 

Država je pri Acronu naročila maske za devet mesecev epidemije

Država je od 13. marca do 25. aprila naročila 15,2 milijona mask FFP2, to je za kar leto in pol ocenjenih potreb epidemije, na mesec jih po teh ocenah potrebujemo 900 tisoč. Zavod za blagovne rezerve nam je sporočil še višjo številko, da je bilo "skupaj podpisanih pogodb za 23,6 milijona mask FFP2", kar je za kar dve leti in en mesec epidemije. Na MGRT so to opravičevali s pričakovanji, da tako ali tako ne bodo uresničene vse pogodbe.

Ob tem se zastavlja še eno vprašanje, so bile ocene potreb realne? Analizo si lahko preberete tukaj.

In ti podatki tudi potrjujejo Galetovo izjavo za 24ur.com, da so, ko so na Zavod po več prošnjah le dobili podatke o oceni potreb, ugotovili, "da imamo mask FFP2 naročenih za 1,5 leta Lombardijskega scenarija". V komentarju vladnega poročila pa je dodal, da je bila "ocena prenapihnjena". Samo pri Acronu je država naročila maske za devet mesecev epidemije.

Do zdaj so dobavitelji državi že dostavili 2,5 milijona zaščitnih mask, v skladišču jih je 1,6 milijona ali za slaba dva meseca epidemije.

Ali bo Zavod z Acronom po vseh naših razkritjih izpeljal posel? Na Zavodu pravijo, da so Acron pozvali k skrajšanju rokov in znižanju cene. "V prihajajočih dneh bomo z njimi, ko bodo imeli vse potrebne informacije o ustreznosti certifikatov, lahko ta dogovor tudi formalno zaključili."

Pristnost Acronovih certifikatov in poročil o testiranjih preverjajo tudi tržni inšpektorji. Posel preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije, in sicer na zahtevo obrambnega ministra Mateja Tonina, ker se mu je očitalo, da je prav on vplival na sklenitev posla, saj je v podjetju zaposlena njegova mati. Gale je sicer javno zanikal Toninovo vpletanje.