Država je razdelila dvakrat manj zaščitnih mask od ocen, je razlog v nerealnih ocenah ali praznih skladiščih?

Pridobili smo podatke o razdeljeni opremi iz Državnega logističnega centra Roje (DLC Roje) na dan 24. april in jih primerjali z oceno potrebne opreme na državnem nivoju. Podatki so do določene mere presenetljivi, odstopanja ocene potreb in porabe velika. Poglejmo številke. Od 14. marca do 24. aprila je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) v skladišče prejela 26 milijonov 600 tisoč kosov zaščitne opreme. To so v večini maske, rokavice, zaščitna oblačila, očala, razkužila. Izdali so jih 23 milijonov 700 tisoč. Danes pa je stanje zalog 3 milijone 600 tisoč kosov zaščitne opreme. Odgovorni pravijo, da je opreme dovolj za tri tedne. O ocenah potreb smo podrobno pisali tukaj. 

A gremo lepo po vrsti. Ključne za zaščito in posel – država je skupaj sklenila 59 pogodb – so zaščitne maske. Janševa vlada trdi, da so bila skladišča prazna in predoči številke zalog za ponedeljek, 16. marca, tri dni po nastopu vlade. Na primer, na zalogi je bilo vsega 100 tisoč zaščitnih mask, kar ni niti za dnevno potrebo, če sodimo po datumu 20. 4., ko so jih razdelili 200 tisoč. Vseh kosov zaščitne opreme je bilo v skladišču 1 milijon 650 tisoč, od tega milijon in pol rokavic iz lateksa. 

Razglašena je bila epidemija, število okuženih se je iz dneva v dan povečevalo, gledali smo pretresljive prizore iz italijanskega Bergama, svet se je paraliziral, menjala se je vlada, ki je sprejemala sklepe, ustanavljala komisije, zbirala oceno potreb zaščitne opreme po državi in s tem se je začelo polniti tudi skladišče v Rojah, kamor so zaščitno opremo vozili posredniki. Večina se je z medicinsko opremo srečala prvič. Resni dobavitelji zaščitnih mask se na ta posel sploh niso prijavili. 

Vseh mask so v dobrem mesecu dni razdelili 10 milijonov 700 tisoč. Ocene so bile, da jih Slovenija potrebuje 20,5 milijona. Dvakrat več torej.

Jaklin: Izdajo mask in druge opreme so narekovale zaloge, ne pa potrebe

Zakaj takšna odstopanja? Izhodiščni vprašanji sta dve. Prvič, ali so z opremo, maskami varčevali in jih niso delili vsem, ki bi jih potrebovali, saj so jih delili po principu 70 odstotkov za zdravstvo, preostalih 30 za druge institucije. In drugič, je razlog v tem, da so se bile institucije, predvsem bolnišnice in zdravstveni domovi, primorane same znajti, organizirati in po vseh poteh kupovati opremo, saj je ni bilo, vladale so vojne razmere, cene so bile vsak dan višje, opremo je potreboval ves svet? 

Vodja medresorske delovne skupine in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin trdi: "Odstopanja zato, ker mask ni bilo. Izdajo mask in druge opreme so narekovale zaloge, ne pa potrebe, torej, kaj je nekdo sploh lahko dobil, ne kaj si je želel oziroma potreboval."

Konkretno smo analizirali nakup, izdajo, zaloge in ocene potreb zaščitnih mask po kategorijah. Kirurške maske, kirurške maske IIR, te so primerne za zdravstvo denimo v operacijski, ker so vodoodbojne, in pa maske z visoko stopnjo zaščite, spet primerne za zdravstvo, FFP2 in FFP3.

Kirurških mask, kjer je bilo poslov največ, cene pa so s treh centov narasle tudi na več kot evro za masko, je bilo izdanih dvakrat manj od ocen. K tem maskam lahko prištejemo sicer še milijon 800 tisoč mask 3ply, a odstopanja so še vedno izjemno velika.

Kirurške maske IIR. Ocene potreb precej visoke, šest milijonov in pol na mesec, uprava za zaščito in reševanje jih je v Rojah razdelila tri in polkrat manj. Na dan naj bi jih po ocenah potrebovali 218 tisoč, na zalogi jih je potemtakem le za slaba dva dneva.

Kako je potekalo zbiranje ocene potreb?

Zbiranje potreb po zaščitnih sredstvih, s katerimi se je vlada seznanila 28. marca za naslednjih 28 dni, je potekalo za zdravstvo, občine, kritično infrastrukturo, sile za zaščito, reševanje in pomoč ter državne organe. Potrebe za prebivalstvo so ocenili pavšalno – na predpostavki, da vsak dan osmina prebivalstva Slovenije potrebuje osnovno zaščito, eno masko in par rokavic.

Usmeritve za pripravo ocene potreb zaščitne opreme so 18. marca pripravili ministrstvo za zdravje, NIJZ, UKC Ljubljana in URSZR. Hkrati je bil pripravljen tudi seznam upravičencev, tistih, ki opravljajo nujne službe za delovanje države. 

To je primer usmeritev opreme za zdravstvo, kjer je ta oprema najnujnejša: maske FFP2 in FFP3, očala, ki tesnijo, zaščitni plašč, tyvek, nitrilne rokavice, kirurške maske IIR. 

Kot poudari Jaklin, "to so bile osnove in na podlagi tega so se potrebe matematično obdelale za vsako področje".

Že med zbiranjem opreme so opozarjali, da s potrebami pretiravajo

Iz vladnih dokumentov je razvidno, da so že med zbiranjem opreme pristojni za pripravo podatkov opozarjali, da določeni s potrebami pretiravajo, gre predvsem v primerih občin in državnih organov. 

Občine so želele opremo, ki jim ni pripadala, so ugotovile izpostave URSZR, ki so imele "velike težave, saj so se v občinah dodajali upravičenci oz. zaščitna sredstva, ki niso bila v skladu z usmeritvami, zato so bile tudi količine nekaterih zaščitnih sredstev enormne, kot so zaščitna očala, maske zaščitne FFP2 in FFP3, pojavljala so se zaščitna sredstva, ki jim niso pripadala. Tako so izpostave URSZR občine opozarjale na nepravilnosti oziroma so črtale tiste subjekte, ki ne spadajo v pristojnost občin, na primer domovi starejših občanov."

Nerealna pričakovanja so imeli tudi državni organi – ministrstva, policijske postaje, sodišča, zapori, centri za socialno delo, tudi zanje je oceno potreb zbrala URSZR. "Izkazane potrebe so bile v mnogih primerih nerealne, zato so se dodatno usklajevali in korigirali podatki, predvsem potreb po maskah najvišje stopnje zaščite FFP2 in FFP3."

Ocene potreb po maskah visoke zaščite FFP2 in FFP3 izjemno visoke, v skladiščih jih ni bilo dovolj

Maske FFP2 oziroma N95 so maske višje zaščite, ki jih nujno potrebuje zdravstvo. Ocenili so, da bi jih potrebovali dobrih 900 tisoč na mesec, razdelili so jih približno toliko. Vendar pa je ob tem treba povedati, da teh mask tudi niso prejeli dovolj, nekaj manj od 950 tisoč jih je država uspela kupiti od posrednikov. Zaloge bi bile večje, če se ne bi zalomilo pri Pečečnikovi dobavi dveh milijonov zaščitnih mask FFP2 v skupni vrednosti 3,7 milijona evrov. Prišlo je do napake pri proizvajalcu, ki je kirurške maske označil kot FFP2. Tako ima država namesto FFP2 mask dodatna dva milijona kirurških mask, zato, kot poudarja Jaklin, v skladišču še vedno manjkajo FFP2 maske. 

Enako velja tudi za maske FFP3, trdi Jaklin, še vedno jih imamo premalo, v skladišču jih je le 1200. Zdravstvo jih po ocenah v enem mesecu potrebuje 350 tisoč, dobilo jih je le 52 tisoč. Dobave so bile enako skromne, le nekaj manj od 40 tisoč mask FFP3 je prispelo v Roje. 

Ocene potreb zaščitnih rokavic za štiri milijone višja od razdeljenih zalog

Še ena zgodba so zaščitne rokavice, iz lateksa in nitrila. Ocena na državni ravni po rokavicah iz lateksa je bila, da jih na mesec potrebujejo več kot 10 milijonov. Izdali so jih štiri milijone, približno toliko so jih tudi prejeli, zalog v Rojah ni več. A kot razberemo iz podatkov, so bolj množično delili dražje, a tudi kakovostnejše nitrilne rokavice, ki so primerne za zdravstvo. Če so bile ocene za 6 milijonov, so razdelili 9 milijonov parov rokavic. V skladišču jih je za nekaj več kot 600 tisoč. Tudi, če seštejemo oceno porabe obojih rokavic in pogledamo izdajo materiala iz Roj, ugotovimo, da je bila ocena za 4 milijone višja.

Spomnimo se, pošiljka nitrilnih rokavic Joca Pečečnika iz Kitajske je vsebovala skoraj 14-krat dražje rokavice, kot jih je moč kupiti v Sloveniji. Običajna cena za kos nitrilnih rokavic je namreč sedem centov, preko Pečečnika pa smo od Kitajcev kupili 1.600.000 praktično enakih rokavic po ceni 97 centov na kos. Pečečnik se brani, da je samo posrednik: "Dostavil sem, kar mi je bilo naročeno." Je tako država rokavice preplačala za skoraj milijon in pol evrov? 

Strah ali posel?

Kako si lahko razlagamo takšna odstopanja v opremi? Je prevladoval strah institucij, ki so bile brez zaščitne opreme in so se z oceno potreb želele založiti na zalogo? So v ozadju veliki posli v milijonih, ki so jih dobili predvsem tisti, ki se do zdaj z medicinsko opremo sploh niso ukvarjali, ampak so ekspresno hitro zaznali priložnost po profitu vselej stavkom, "mi samo želimo pomagati Sloveniji". Govori se o vsaj 30-odstotnih maržah, česar pa ne potrdi nihče, pri čemer pa ne želijo povedati, kakšni so dejansko njihovi zaslužki. Oprema bo še prihajala v Slovenijo, saj 24 od 59 pogodb še ni uresničenih, štiri pa le delno. 

Direktorica ZD Sevnica: Žalostno je, ko vidim, koliko je vojnih dobičkarjev

Primer, Zdravstveni dom Sevnica s 125 zaposlenimi. Direktorica Vladimira Tomšič nam pripoveduje, "to je bilo eno najtežjih obdobij, pa sem direktorica 13 let, ko so me seznanili, da imamo zaščitnih mask na voljo za štiri dni". Tako so bili prisiljeni v ‘akcijo’ sami, saj bi bili sicer primorani zapreti zdravstveni dom, ki ima tudi covid točko. V 90 odstotkih so se z zaščitno opremo oskrbeli sami. Maske iskali povsod, od trgovin, do dobaviteljev, tujine, izkoristili vsa poznanstva. Natančno nam je pojasnila, kako so kupovali in po kakšnih cenah. Če so trislojne kirurške maske najprej kupili za 3 cente, so jih na koncu, ko jih ni bilo nikjer več, že za 1,1 evra. Preplačali so tudi FFP2 maske, kupovali so jih od 1,49 evra za velike količine pa do 4,3 evra. 

Ob tem je Tomšičeva ogorčena: "Žalostno je, ko vidim, koliko je vojnih dobičkarjev, nikoli si nisem mislila, da bo kdo na maskah koval dobičke, zato spoštujem vse, ki niso oziroma ne bodo podvojili cen."

Tudi iz tega konkretnega primera bi lahko sklepali, zakaj so ocene toliko večje. Ko smo pregledovali izdano opremo po upravičencih, sicer od 1. aprila naprej, saj imajo od prej podatke ročno vodene in še neurejene, a, kot trdi Jaklin, bodo še v tem tednu, sta oba UKC-ja, Ljubljana in Maribor, dobila iz DLC Roje relativno majhne količine opreme, veliko opreme so namreč kupili sami. Recimo, UKC Ljubljana je 22. aprila prejel 132 tisoč kirurških mask, 2 tisoč kirurških mask IIR, 89 tisoč FFP2 od N95 mask, 500 FFP3 mask, 125 tisoč nitrilnih rokavic. Druge opreme aprila ni dobil. Je pa največji porabnik zaščitne opreme v državi, saj samo kirurških mask porabi 100 tisoč na teden, pri slačenju iz zaščitne obleke za covid-19 pa vsak porabi kar štiri pare rokavic. 

Jaklin nam je naknadno posredoval podatke, koliko opreme so razdelili ZD Sevnica. Med drugim
9700 kirurskih mask, 4500 kirurških mask IIR, 5530 mask FFP2.

Kako so se odločali, kaj komu in koliko?

Iz DLC Roje so aprila zaščitno opremo razdelili 976 različnim upravičencem. Postopek pa gre takole. Upravičenec, denimo dom starejših občanov, pošlje potrebo po zaščitni opremi koordinatorju za zdravstvo. Ko ta dobi zahtevek, pregleda stanje v DLC Roje, pri tem upošteva, da je 70 odstotkov opreme namenjene zdravstvu, nato pa se odloči za tekoči dan glede na prisotnost virusa in opreme v skladišču po prioriteti, kdo bo dobil koliko. Tako ministrstvo za zdravje potrdi zahtevek z morebitno korekcijo želja in ga pošlje v službo za podporo uprave za zaščito in reševanje. Služba za podporo zahtevek prenese v predlog izdajnice in ga pošlje v DLC Roje, kjer pripravijo paket zaščitne opreme. Jaklin poudari: "Imeli smo izjemno veliko pritožb domov starejših, zakaj jim ne damo potrebne opreme. Mi o tem ne odločamo. Mi samo delimo tisto, kar nam naročijo."

Je država pretiravala tudi z nakupom ventilatorjev, ki jih je plačala vnaprej?

Koliko ventilatorjev potrebuje Slovenija v času epidemije covida-19? To vprašanje se vrti že pol drugi mesec, čisto jasnih odgovorov s popisi, kje, koliko, kakšnih in zakaj, ni.

So ocene. In ocena, ki jo je dal na matičnem odboru za zdravstvo na zaslišanju za bodočega ministra Tomaž Gantar, je bila, potrebujemo več kot 200 respiratorjev, če bi na Slovenijo projicirali razmere v Italiji. V Sloveniji smo jih imeli pred epidemijo 168, od teh prostih za uporabo morda 20 ali 30.

"Ne smemo dopustiti, da pride do tega, da bo zdravnik odločal, koga bo pustil in koga priklopil na aparat. Če bo koncentracija bolnikov nenadoma prevelika, zdravstveni sistem tega ne bo prenesel." Tako je na zaslišanju pojasnjeval Gantar in dodal, da bi potrebovali vsaj sto dodatnih respiratorjev.

To je bilo merilo za nakup, nam pojasni Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Pojasnjuje, da se je sam osebno obrnil na zdravnika dr. Marka Noča, predstojnika Centra intenzivne medicine UKC Ljubljana in ga prosil naj napiše točne specifikacije, kakšne ventilatorje potrebuje Slovenija. Nato se je obrnil na Hisense (Gorenje), ki ima tudi divizijo zdravje in se dogovoril za prvih 46 ventilatorjev, ki jih je Gorenje po ceni 36 tisoč evrov za kos že dobavil, državo pa je posel stal 1,6 milijona evrov. Cantarutti trdi, da se ni za posel dogovarjal s prav nikomer drugim. 

Na očitek, zakaj predplačila, če minister ves čas ponavlja mantro, da predplačil ni, pa pojasni, "za ventilatorje so bili 100-odstotni avansi nujni, sicer bi še danes bili brez njih."

Tako je država naročila kar 533 ventilatorjev preko šestih podjetij in z njimi podpisala pogodbe. Dve so že stornirali, saj podjetji Mesi in Lrm skupaj nista uspeli dostaviti 210 ventilatorjev. Tako je danes aktualnih pogodb za skupno 323 ventilatorjev, od tega je že dobavljenih in po bolnišnicah razdeljenih 136. Naročili Rama 2 in Geneplaneta sta še v teku. Geneplanet je dobavil 97 ventilatorjev, do 15. maja mora po aneksu, v katerem so podaljšali rok dobave, izpolniti celotno naročilo 220 ventilatorjev. Cantarutti je ob tem še enkrat poudaril, da ne on ne minister Zdravko Počivalšek nikogar iz podjetja Geneplanet nista poznala, posla nista urejela, provizij ni bilo, enako trdijo tudi v podjetju.

Je bilo pa podjetje Geneplanet prvo, ki je dobilo od Zavoda za blagovne rezerve 100-odstotni avans. Kot smo videli v oddaji Tarča, je to še pred jamstvom SID banke za izpeljavo posla zahteval Počivalšek.

V tabeli ministrstva za zdravje so navedeni na novo razdeljeni ventilatorji po bolnišnicah.

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, "da število ventilatorjev ni natančno, saj se ta podatek iz dneva v dan spreminja. Določene bolnišnice imajo namreč še dobavo iz lastnih virov, nekateri ventilatorji pa so še na poti do bolnišnic. Tako se kapacitete v bolnišnicah dnevno spreminjajo in se zvišujejo, saj prejemamo v Slovenijo nove ventilatorje. Ocena je, da trenutno razpolagamo z nekaj več kot 300 ventilatorji."

300 ventilatorjev, poudarjajo naši sogovorniki, je dovolj. Slovenija pa še čaka na dodatnih 187, pri čemer je vprašanje, če bodo dejansko vsi dobavljeni, saj naj bi Kitajska zaradi strahu pred drugim valom epidemije zadrževala 20 odstotkov opreme, pravila izvoza pa dnevno spreminja oziroma zaostruje.

Nakup dodatnih 323 ventilatorjev bo državo stal 10,9 milijona evrov. Na očitke o visokih cenah, Geneplanet bo dobavil najdražje za 36.400 evrov, par sto evrov manj so sicer stali tisti iz dobave Gorenja, pa Cantarutti odgovarja, "po takšni ceni smo jih lahko dobili, cenejših tisti hip ne".

In kaj bo Slovenija počela z ventilatorji, če jih skupno okoli 500 še s prejšnjimi zalogami ne bo potrebovala? "Končno bodo bolnišnice opremljene s sodobnimi ventilatorji," pa odvrne Cantarutti.

Računsko sodišče: le z ustrezno pripravo se je mogoče izogniti cenovnim in količinskim tveganjem

Računsko sodišče konkretnih naročil konkretnih naročnikov brez izvedbe revizije in seznanitve z vsemi relevantnimi okoliščinami ne komentira. Poudarijo pa, "da sta faza ugotavljanja in zbiranja potreb ter faza analiziranja in načrtovanja dve izmed pomembnejših faz v ciklu javnega naročanja, na kar Računsko sodišče redno opozarja tudi v svojih revizijskih poročilih. Zgolj z ustrezno izvedbo teh pripravljalnih faz se lahko naročnik izogne tveganju vsebinsko, količinsko, cenovno ali drugače neustreznih nabav."

Na vprašanje, ali bodo tudi ocene potreb in dejansko izdane količine zaščitne opreme predmet revizije, ne odgovorijo, ker so informacije o načrtovanih revizijah zaupne. 

Jaklin pa pove, da bodo po prvomajskih praznikih, ko se bodo ukrepi za zajezitev širjenja okužbe sproščali, pripravili nove ocene po zaščitni opremi. Zagotovo bodo drugačne številke pri rokavicah, saj jih zdaj državljani denimo za v trgovino ne potrebujejo več.