'Država je starostnike prepustila same sebi in njihovim svojcem'

V SDS menijo, da je stanje socialnega varstva starejših kritično, kar izhaja tudi iz revizije računskega sodišča, objavljene sredi septembra. Ta je po besedah Karmen Furman dokaz več, da sistem ne deluje. V SDS želijo jasen odgovor vlade in pristojnih ministrstev, kakšne ukrepe so v zadnjih letih sprejeli za lažjo in boljšo dostopnost socialnega varstva tistim, ki ga potrebujejo.

Zanima jih, zakaj sistem dolgotrajne oskrbe še ni urejen in zakaj konkretno sta ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje namenili kar 74,5 milijonov evrov. Računsko sodišče je namreč zapisalo, da je vlada toliko namenila za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne.

Država je starostnike po besedah Furmanove prepustila same sebi in njihovim svojcem. Vlada v desetih letih ni sprejela nobenega ukrepa za boljšo dostopnost socialnega varstva starejših niti odpravila pomanjkljivosti iz ugotovitev prejšnje revizije računskega sodišča iz leta 2008, je menila.

Ministrstvi samo za študije namenili 74,5 milijona evrov

Po njenih besedah sta ministrstvi za delo in za zdravje namenili 74,5 milijona evrov za študije, "a študije ne bodo pripomogle k boljši dostopnosti socialnih storitev". "Ne potrebujemo dragih študij, ampak konkretne rešitve in zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim vlada že močno zamuja," je pozvala. Izglasovanje predloga priporočila na sredini nujni seji odbora DZ za delo daje po njeni oceni "signal, da je treba upoštevati ugotovitve računskega sodišča".

Na ministrstvu za delo so že imenovali delovne skupine, ki bodo glede na ugotovitve iz revizije pripravile ustrezne ukrepe, je zagotovil državni sekretar na ministrstvu Urban Krajcar. Sredstva iz operativnega programa 2014 - 2020 so po njegovih besedah namenjena za deinstitucionalizacijo in krepitev skupnostnih storitev. Vlada sicer 74,5 milijona evrov v ta namen še ni porabila, je spomnil. Po njegovih navedbah so nekateri projekti v zaključni fazi, tako denimo potek deinstitucionalizacij v primeru Doma na Krasu in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Potrebujemo nov zakon, ki bo pomenil steber socialne varnosti

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je dejal, da potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo pomenil nov steber socialne varnosti. Med drugim bo predvidel enotno vstopno točko in podporo izvajalcem neformalne oskrbe. Skrajni rok za sprejetje zakona je april 2020, v predlogih državnih proračunov za leti 2020 in 2021 pa sredstva za izvajanje zakona po njegovih navedbah še niso upoštevana.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD opozorili, da ni prave politične volje med drugim za to, da bi poskrbeli za dovolj finančnih sredstev za ureditev dolgotrajne oskrbe. Brez dodatnega solidarnostnega zavarovanja ne bo šlo, je izpostavil Marko Koprivc. Za celovito ureditev te oskrbe bi po njegovih besedah potrebovali približno 250 milijonov evrov. Računsko sredstvo sicer ni upoštevalo dejstva, da evropskih sredstev, ki so bila na voljo, ni bilo mogoče uporabiti za gradnjo domov, ampak le za deinstitucionalizacijo, je dejal.

'Opravljeno delo na ministrstvih je slabo'

Ustrezen zakon se po opozorilu SMC pripravlja že več kot 15 let. Glede na to je kazanje s prstom le na enega ministra krivično, je menila Janja Sluga. Družbeni in gospodarski sistem potiska starejše na rob, saj njihovi otroci nimajo dovolj časa, da bi skrbeli zanje, so menili v LMŠ. Ker se prebivalstvo hitro stara, bo treba prilagoditi številne sisteme, tako trg dela, zdravstvo, šolstvo in socialo, so opozorili v SAB. V DeSUS pa sicer menijo, da se je treba zamisliti nad marsičem v reviziji, a je treba obema ministrstvoma hkrati dovoliti, da opravita svoje naloge.

V Levici so izpostavili, da država nima strategije, kako zagotoviti dovolj zmogljivosti. Vnos tržne logike je povzročil, da je skrb za starejše postala trg, je dejal Primož Siter. Opravljeno delo na obeh ministrstvih je slabo, pa so menili v SNS. "Kako naj starostnik pozna sistem in svoje pravice, če področje ureja kar sedem zakonov?" je povprašal Dušan Šiško.

Računsko sodišče je po mnenju SDS pokazalo, da država ni opravila svojega dela. Po besedah Marijana Pojbiča obe ministrstvi nimata niti najosnovnejših informacij o tem, koliko starostnikov potrebuje dolgotrajno oskrbo in koliko ne. Sistem je neurejen in nepregleden kot na veliko področjih v državi, pa so menili v NSi. To po mnenju Aleksandra Reberška odpira "neslutene možnosti za netransparentno in nesmotrno ravnanje z denarjem".