Slovenija

Država mesečno za oskrbo prosilca za azil nameni 385 evrov

Ljubljana, 29. 02. 2016 14.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Prehod migrantov je državo do 15. februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, v kar so všteti stroški zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroški sprejema in namestitve, stroški prostovoljcev in stroški občin. Pahor poziva k srečanju predsednikov strank.

Prehod migrantov skozi Slovenijo je državo do sredine februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, za oskrbo prosilca za azil pa država mesečno odšteje 385 evrov, je poslancem povedal premier Miro Cerar.

Avstrijska policija na meji - 2
Avstrijska policija na meji - 2 FOTO: AP

V skupno številko so všteti stroški zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroški sprejema in namestitve, stroški prostovoljcev in stroški občin, je navedel Cerar. 

PREBERITE ŠE: Zaradi omejitev so se začeli kopičiti migranti v Grčiji. 

Predsednik republike Borut Pahor je znova pozval k srečanju predsednikov parlamentarnih strank glede begunske in migrantske problematike. Kot je poudaril, ne smemo tega že tako velikega problema še poglabljati s političnimi spori med nami samimi. V luči protestov pa je tudi ponovil, da imamo vsi pravico, da svobodno izražamo svoje mnenje.

Do zdaj je Slovenija po njegovih besedah od EU prejela 10,2 milijona evrov pomoči. Razvojna banka Sveta Evrope ji je dodatno donirala 1,5 milijona, Visoki komisariat ZN za begunce pa 3,6 milijona evrov. Prejela je tudi nekaj bilateralnih donacij.

Koliko stane prosilec za azil?

Prosilec za azil po premierjevih besedah državo stane 385 evrov mesečno, v kar sta všteta njihova oskrba in mesečna žepnina v višini 18 evrov.

Vinko Gorenak, poslanec SDS, s tem delom odgovora ni bil zadovoljen, saj je ocenil, da Cerar zavaja. Kontingentni načrt, ki govori o postopkih namestitve prosilcev za azil in ga je sprejela vlada, po Gorenakovih besedah namreč govori o bistveno višjih stroških.

"385 evrov je strošek osnovne oskrbe, kot sta hrana, namestitev in žepnina. Sem pa je treba prišteti še stroške za plače zaposlenih, ki letno znašajo 509 milijonov evrov. Če k temu dodamo samo še stroške za varnostnike, ki znašajo 220.000 evrov letno, dobimo mesečni strošek na posameznega prosilca za azil v višini najmanj 1344 evrov," je dejal.

Cerar je odgovoril, da želi Gorenak v strošek za prosilca za azil na vsak način vključiti tudi fiksne stroške, to je stroške za zaposlene v azilnih domovih, samo delovanje azilnih domov in podobno. A ti stroški bi po njegovih besedah nastajali v vsakem primeru.

Povedal je, da je država do zdaj iz Slovenije vrnila nekaj več kot "ducat" prosilcev za azil. Ocenil je tudi, da je za varnost v Azilnem domu Ljubljana primerno poskrbljeno, prav tako v Centru za tujce v Postojni.

Oboroženci?

Napeto na Kotnikovi - 2
Napeto na Kotnikovi - 2 FOTO: 24ur.com

Še preden je Cerar odgovarjal na poslanska vprašanje, je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v okviru postopkovnega vprašanja opozoril na dogajanje na dveh sobotnih shodih v Ljubljani, povezanih z migranti. Opozoril je, da so se shoda v podporo namestitvi migrantov udeležili tudi zamaskirani posamezniki, oboroženi s palicami in t. i. bokserji.

Zato je Tanko vlado pozval, naj predlaga sejo DZ, na kateri bi obravnavali pojave levega ekstremizma. Predsednik DZ Milan Brglez je slednje označil kot zlorabo poslovnika. Miha Kordiš (ZL) pa je dejal, da sam na shodu ni videl nikogar, ki bi bil oborožen.

Uresničitev dogovora s Turčijo malo verjetna, meni Cerar

Cerar je danes ocenil, da je upanje v uresničitev dogovora s Turčijo za reševanje migrantske krize zelo nizko in da je zato toliko bolj pomembna pobuda za pomoč Grčiji. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo dopolnila predloga zakona o mednarodni zaščiti v skladu z mednarodnim pravom in ustavo, o čemer so se nazadnje pojavili pomisleki.

"Glede dogovora s Turčijo so upanja zelo nizka, ne le v okviru EU, pač pa tudi širše. Vedno manj je upanja v to, da bi se dogovor s Turčijo učinkovito uresničil vsaj na krajši rok, kar bi bilo zelo pomembno," je v današnji izjavi novinarjem ob robu seje DZ ocenil Cerar.

Zato je po njegovem mnenju še toliko bolj pomembna pobuda, da se pomaga Grčiji, da zavaruje zunanje meje EU. Pri tem so po njegovem mnenju številne članice EU pripravljene konkretno pomagati, tudi Slovenija. A po Cerarjevih ocenah nujno potrebujejo drugo nadzorno linijo nadzora, to je na grško-makedonski meji. Vsi migranti, ki nimajo utemeljene pravice vstopa v EU, morajo pač biti preverjeni pozneje, je poudaril predsednik vlade.