Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve mora kljub tajnim podatkom javnosti razkriti pogodbe z dobaviteljem Minis d.o.o. za žičnato ograjo na meji, so sporočili iz pisarne informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
Upravno sodišče je namreč pri tem vprašanju pritrdilo odločitvi informacijskega pooblaščenca iz leta 2016, da mora omenjeni zavod s štirih pogodb, sklenjenih z Minisom, umakniti stopnjo tajnosti interno in pogodbe posredovati Transparency International (TI) Slovenia.
"Pogodbe so sicer res označene s stopnjo tajnosti INTERNO, a je razkritje dovoljeno na podlagi 2. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa," je pojasnila Prelesnikova.
Dodala je utemeljitev sodišča, "da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah. Varnostna ograja z vidika njene narave, vrste ter cene je bila v času odločanja brez dvoma takšna tema, ki prestane test zaznavne pomembnosti za splošno javnost". Zato, je pojasnila, je odstop do zahtevanih dokumentov, ne glede na izjemo tajnih podatkov, treba dovoliti.
V TI Slovenija pričakujejo, da bo zavod za blagovne rezerve odločitev upošteval in informacije poslal v najkrajšem možnem času. "Upamo, da se s to odločitvijo sodišča končuje več kot dve leti in pol dolgo skrivanje informacij o porabi javnih sredstev," je povedala predsednica PI Slovenia Alma Sedlar.
TI Slovenia je zaradi dvomov in nezaupanja v posel, ki so se takrat pojavljali v javnosti, že 22. 2. 2016 zaprosil za pogodbe ter druge dokumente, povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji. Sodišče je zadevo prejelo 28. 11. 2016. "Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja," je še dodala Sedlarjeva. Sodišče je odločalo tako dolgo kljub jasnemu določilu Zakona o informacijskem pooblaščencu, ki pravi, da so postopki zoper odločbe IP nujni in prednostni.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.