To bo bremenilo državni proračun vse do leta 2023, zakon pa naj bi zagotovil tudi čim hitrejšo privatizacijo odvisnih družb.
Pred sprejetjem zakona je parlamentarna večina zavrnila (36 proti 21, 60 navzočih) dopolnilo opozicijskih SDS in NSi, ki se je nanašalo na način, kako bo država prevzela sanacijske obveznice. Predstavniki opozicijskih SDS in NSi so se dve uri trudili prepričati tudi druge poslance k sprejemu svojega dopolnila, ki se nanaša na način, kako bo država prevzela sanacijske obveznice. Obravnavo tega zakona bodo nadaljevali jutri.
Za jeklarsko industrijo smo se zadolžili do vratu
Po besedah Andreja Vizjaka (SDS) je namen opozicijskega dopolnila poskus, da "posežemo v hiperdonosno obrestno mero obveznic, ki jim ne poznam primera". Branko Kelemina (SDS) je dejal, da smo v sedmih letih plačali 22 milijard tolarjev obresti in poslance pozval, da poiščejo novo rešitev. Janez Podobnik (SLS+SKD) pa se je vprašal, kaj naredi parlament, če ugotovi, da so bili njegovi predhodniki nerazsodni, "ko so pred petimi, šestimi leti sprejeli katastrofalen zakon s tako obrestno mero". Vprašal se je tudi ali ima država ustavno in zakonsko možnost, da "neverjetno rešitev" iz preteklih let popravi.
Nove obveznice z enakimi obrestmi?
Državni sekretar Igor Kušar se je strinjal, da je nesporno cilj opozicijskega amandmaja - zmanjšanje obveznosti iz naslova servisiranja obveznic - dober, tehnično pa s pravnega vidika žal ni izvedljiv. Pojasnil je, da se lahko prevzem obveznosti, ki jih ureja ta zakon, izvrši tako, da sedanji imetniki obveznic sprejmejo namesto obstoječih nove obveznice. Te pa imajo lahko enake lastnosti, kot že obstoječe obveznosti. Kot pravilno pot, po kateri bodo skušali doseči te iste cilje, je Kušar označil odkup obstoječih obveznic in da se država za ta odkup zadolži pod ugodnejšimi pogoji.
Po Kušarjevih podatkih je sicer danes približno 70 odstotkov teh obveznic v lasti treh bank in približno 30 odstotkov v lasti drugih fizičnih in pravnih oseb.
Z vstopom v EU bo konec podpore jeklarstvu
Na vprašanje Andreja Bajuka (NSi), zakaj vlada že doslej ni šla po omenjeni poti, je državni sekretar Kušar pojasnil, da bo država šele s tem zakonom postala imetnik obveznic in s tem dolžnikom ter bo na podlagi tega zakona lahko zahtevala predčasen odkup. Kušar je dejal, da naj bi z zakonom javni dolg zmanjšali za 9,5 milijarde tolarjev.
Sprejetje tega zakona naj bi sicer bremenilo državni proračun vse do leta 2023, zakon pa naj bi zagotovil tudi čim hitrejšo privatizacijo odvisnih družb. Konec tega leta bodo namreč v skladu s t.i. pridružitveno zakonodajo prenehali veljati zakoni, na podlagi katerih je bila jeklarska dejavnost doslej deležna državne pomoči v obliki poroštev in subvencij.
