Pred našo kamero je stopil sogovornik, ki razkriva, kaj se dogaja na marsikaterem testirnem mestu. Svojega delodajalca sicer ni izdal, ker mu zaradi prijav, ki jih je podal na inšpektorat in ministrstvo za zdravje ter informacijskemu pooblaščencu, že žugajo s tožbo. A kljub opozarjanju se, kot pravi, ni zgodilo nič.
Kaj se torej dogaja? Razkužilo za roke v neprimernih embalažah, pomanjkanje sanitetnega materiala, delo med kupi odpadnih testov, ki se ne skladiščijo pravilno in ne odvažajo tudi po dva tedna. Dolge izmene brez premora, delo dveh zaposlenih – jemalca brisov in administratorja - v eni osebi.
"Vrečke smo po končanem delu morali samo zavezati in jih stisniti v škatle, v katerih so testi prišli. Skregano z vsem, kar sem se učil v srednji šoli," poudarja sogovornik.
Takšni odpadki so nevarni, ker lahko vsebujejo virus, preti pa tudi možnost zlorabe podatkov, če ne gredo na uničenje: "To so odpadki, na katerih so nalepljene diagnoze pacientov. Na njih je nalepka s črto kodo pacienta s številko zdravstvene izkaznice, imenom in priimkom."
Zaposleni na testirnih mestih morajo osebne podatke testirancev kar z osebnimi telefoni pošiljati v skupino na družbenem omrežju, do katere ima dostop več deset ljudi, nato pa iz centrale razpošljejo QR-kode: "Navodila, ki so nam jih dali, so nakazovala, da pač moraš delati napako. Potem pa se počutiš slabo, ampak nimaš izbire."
Dejstvo je, da povsod ni tako, a marsikje je, pravi sogovornik, ki se mu to seveda ne zdi prav glede na visoko plačilo, ki ga ponudniki dobijo od države.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.