Tako bi se lahko pod določenimi pogoji v slovenske politične stranke včlanili državljani držav članic EU, ki imajo v Sloveniji z zakonom priznano volilno pravico. Glede na to, da se z novelo zakona o lokalnih volitvah predvideva uveljavitev volilne pravice na lokalnih volitvah za vse tujce, bi imelo to za posledico, da bi državljani EU, ki bi jim bila na ta način priznana volilna pravica, pridobili pravico do včlanjevanja v politične stranke pred polnopravnim članstvom Slovenije v EU. Da bi se temu izognili, so skušali predstavniki vlade odbor prepričati, da bi predlagali popravek sprememb zakonov, s katero bi lahko postali državljani EU člani političnih strank šele z dnem polnopravnega članstva Slovenije v EU. Pri tem pa niso bili uspešni, saj odbor takega dopolnila ni podprl.
Razlikovanje med državljani EU in drugimi tujci je lahko sporno
Direktor urada za lokalno samoupravo Roman Lavtar je sicer poudarjal, da zakon o lokalnih volitvah ureja pravico do odločanja na lokalni ravni in nima neposredne veze s političnimi strankami. Vida Kokalj iz urada za upravne notranje zadeve pa je opozarjala, da do vzpostavitve evropskega državljanstva ni upravičeno razlikovati med pravicami drugih tujih državljanov in državljani EU. Njuna prizadevanja niso obrodila sadov - tako jima denimo ni uspelo prepričati Maksimiljana Lavrinca in Dušana Vučka (oba LDS), ki sta se spraševala, kako je mogoče tujcem dati volilno pravico na lokalni ravni, obenem pa jim ne dopustiti, da kot člani političnih strank sodelujejo pri oblikovanju kandidacijskih list. Če bo torej tudi v državnem zboru obveljala osnovna rešitev, bodo lahko državljani EU postali člani naših političnih strank, že ko jim bo po sprejetju novele zakona o lokalnih volitvah priznana volilna pravica. Sicer pa je Tina Bitenc Pengov iz parlamentarne pravne službe v zvezi s tem opozorila na morebitno spornost rešitve, ki eni kategoriji tujcev daje pravico do političnega združevanja, drugi pa ne, pri čemer imata obe kategoriji volilno pravico.