Državna proslava znova razdvojila slovensko politiko

Na Mali gori pri Ribnici je v torek na mestu, kjer so se Tigrovci leta 1941 spopadli z okupatorjem, potekala državna proslava ob dnevu upora. Državne proslave sta se med drugimi udeležila premier Janez Janša in ribniški župan Samo Pogorelc. Janša je ob tej priložnosti položil spominski venec k obeležju TIGR.

Zakaj razburja izbira te lokacije? 

Izbira te lokacije – Male gore nad Ribnico – je namreč naletela na nasprotovanje in protest v uradu predsednikov Pahorja in Zorčiča, pa tudi v veteranskih organizacijah. Kot pravijo, dogodek na Mali gori ne predstavlja začetka in ne celovitosti narodnoosvobodilnega odpora slovenskega naroda med narodnoosvobodilnim bojem.

Predsednik DS Alojz Kovšca je v govoru na Mali gori izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju, kot so to počeli naši predniki, ki so znali "v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo". A ironično je ravno ta proslava kot že mnoga leta doslej dan pred dnevom upora proti okupatorju, znova poglobila razdor in napetosti v slovenski politiki. 

Kot prejšnja leta namreč tudi na letošnji proslavi, kot so že več let zapored opozorili v društvu TIGR Primorska, ni ni bilo slišati niti ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo, kjer je ogenj upora zagorel že 13. julija 1920 v Trstu, ni bilo slišati besede o Osvobodilni fronti in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.

Kot so poudarili že več let zapored, ne drži, da je bil spopad na Mali gori prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh in da so se trije tigrovci spopadli s 34 italijanskimi vojaki. Kot navajajo v društvu, je tri tigrovce v Lovšinovi koči na Mali gori 13. maja 1941 presenetila italijanska patrulja, ki so jo sestavljali štirje italijanski karabinjerji in trije lokalni orožniki, šele po nekaj urah je italijanski patrulji prihitela na pomoč večja vojaška italijanska enota. Ti lokalni orožniki niso bili nič drugega kot domači kolaboranti. "Torej lahko dogodek na Mali gori upravičeno štejemo za prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike, tokrat tigrovce," so zapisali.

Zgodovinar Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 tudi navaja, da je še pred to kolaborantsko oboroženo akcijo prišlo tudi do izdaje, ko so "kmetje domačini sporočili karabinjerjem v Ribnici navzočnost subverzivnih elementov" na Mali gori. So pa ob tem snovalci proslave po navedbah društva nehote priznali, da so bili domači kolaboranti sestavni del italijanskih okupacijskih enot.

Sklicujejo se tudi na besede zgodovinarja Boža Repeta za Dnevnik, ki je dejal, da na Mali gori ni šlo za načrtovan oborožen spopad, pač pa da so italijanski karabinjerji dobili informacijo, da so te osebe tam, zato so jih hoteli aretirati. Zgodovinar je dodal, da se dogodek na Mali gori preveč mitologizira, cilj pa je očiten. Osvobodilno fronto bi radi zamenjali z nečim drugim. "Mala gora je najbolj priročna, ker so bili v takratne dogodke vpleteni tigrovci, ki so obče nacionalno sprejemljivi, za razliko od komunistov, ki pri desnici niso sprejemljivi," je razložil Repe.

Zato so v Društvu TIGR Primorske že večkrat izpostavili, da ostro protestirajo proti novim in novim poskusom potvarjanja polpretekle zgodovine, posebej še proti potvarjanjem zgodovine in lažem ob tigrovskih spomenikih.

Že pred dobrim mesecem je predsednik Pahor celo pozval za določitev druge lokacije, a očitno niso bili uslišani. In čeprav je formalno na proslavo vabil državni vrh, med častnimi gosti tokrat ni ravno predsednika republike Boruta Pahorja, ki je trenutno na delovnem obisku v Zagrebu. Kot je danes pojasnil ob robu srečanja s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, se je z Milanovićem želel srečati pred četrtkovim obiskom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja v Berlinu. Ob tem je poudaril, da če je predsednik republike v državi, se proslave mora udeležiti. "Bil bi tudi na tej, tudi če ni sklicana točno po mojih željah," je dodal. Pahor se namreč ne strinja z izbiro lokacije proslave, so minuli teden sporočili iz njegovega urada.

Protestno pa je odpovedal svojo udeležbo predsednik državnega zbora Igor Zorčič.  

Spomnimo

Na Mali gori pri Ribnici so se 13. maja 1941 Zelen, Majnik in Kravanja spopadli z italijansko patruljo, kar za mnoge velja za prvi spopad z okupatorjem v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. V spopadu je bil vodja Zelen ubit, Kravanja je bil ranjen in ujet, a je pozneje pobegnil, Majnik pa je pobegnil že ob spopadu.

Predsednik DS Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju, kot so to počeli naši predniki, ki so znali "v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo".