Državna srebrnina pod eno streho?

Prihodki se bodo delno namenjali za financiranja pokojninske blagajne in v manjšem delu za dolgotrajno oskrbo ter družinsko politiko, del prihodkov od premoženja pa naj bil namenjen za akumulacijo premoženja sklada.

Po navedbah finančnega ministrstva, ki je nosilec tega zakonodajnega projekta, predlog naslavlja demografske izzive, s katerimi se sooča Slovenija. 

"Z vzpostavitvijo Nacionalnega demografskega sklada želimo zagotoviti neposredne vire za dolgoročno financiranje pokojnin, s čimer bi prispevali k večji stabilnosti pokojninskega sistema in okrepljeni socialni varnosti za sedanje ter prihodnje generacije. Z združitvijo državnih naložb pod eno streho želimo zagotoviti tudi večjo transparentnost, boljši nadzor in profesionalno upravljanje ter plemenitenje državnega premoženja," so utemeljili.

Z združitvijo državnih naložb pod eno streho želijo, kot trdijo v ministrstvu, zagotoviti tudi večjo transparentnost, boljši nadzor in profesionalno upravljanje ter plemenitenje državnega premoženja.

"V medresorskem usklajevanju in javni obravnavi predloga zakona smo prejeli odzive več kot 40 posameznih deležnikov, kar je glede na pomembnost učinkov predlaganega zakona pričakovano," so v sporočilu ob današnjem izteku javne obravnave osnutka zapisali na ministrstvu.

Med drugim so prejeli odzive ministrstev, državnega odvetništva, komisije za preprečevanje korupcije, računskega sodišča, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavoda za zdravstveno zavarovanje, Modre zavarovalnice, Kapitalske družbe, SID banke, Slovenskega inštituta za revizijo, več društev upokojencev in sindikatov.

Kot navaja ministrstvo, se ena skupina predlogov nanaša na krepitev preprečevanja nasprotja interesov, integritete in strokovnosti pri upravljanju sklada in njegovih naložb ter na postopke uveljavljanja odgovornosti posameznikov. Druga skupina predlogov se nanaša na sestavo in imenovanje organov sklada, nekaj predlogov zadeva dodatno razjasnitev in obrazložitev posameznih določb, pomembna skupina predlogov pa zajema vprašanja v zvezi z viri financiranja in strukturo premoženja sklada. 

Ministrstvo ob tem ugotavlja, da v strokovni in splošni javnosti ni enotne predstave o vlogi tega sklada. "Ob tej priložnosti zato znova poudarjamo, da namen sklada ni nadomestitev obstoječega pokojninskega sistema, temveč dolgoročno dopolnilno financiranje ukrepov na področju demografije in skrbi za starejše," poudarjajo.

Kritiki iz dela politike in javnosti medtem opozarjajo, da nacionalni demografski sklad, kot je predviden, predstavlja tveganje za politizacijo upravljanja državnih naložb. Kritične pripombe v tej smeri sta javno predstavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Združenje nadzornikov Slovenije.

V KPK zakonski predlog glede na njegov osnutek vidijo kot velik korak nazaj pri protikorupcijskih standardih, saj da ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti ter ne zagotavlja krepitve integritete in omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov.

Podobno so opozorili tudi v združenju nadzornikov. Po njihovi oceni trenutno predlagano zakonsko besedilo na področju upravljanja državnih naložb znižuje uveljavljene standarde in opušča ključne varovalke. Prepričani so, da bi moral zakon najmanj ohraniti standarde iz veljavnega zakona o Slovenskem državnem holdingu oz. jih še nadgraditi.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pa so opozorili, da zaradi izjemne koncentracije premoženja in upravljavske moči Nacionalni demografski sklad ne sme postati podaljšana roka dnevne politike in kapitala. "Ne sme postati politični plen, kadrovski poligon ali investicijski peskovnik posameznih gospodarskih interesov."

Na finančnem ministrstvu kritike zavračajo, ob tem pa zagotavljajo, da bodo razpravo nadaljevali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Prva seja je predvidena čez tri tedne. 

"Predstavniki delavstva na tej seji ne bomo pristali na vlogo statistov, ki naj bi s svojo navzočnostjo zgolj ustvarjali videz socialnega dialoga in legitimnosti odločitev, sprejetih nekje drugje," so ob tem zažugali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Nasprotno, pričakujejo "resnična, vsebinska in enakopravna pogajanja, ne pa predstave z že vnaprej napisanim zaključkom".

"Pred nami ni zgolj tehnična reorganizacija upravljanja državnega premoženja, ampak odločamo o premoženju, ki so ga s svojim delom, odrekanjem in prispevki ustvarjale generacije delavk in delavcev. To ni premoženje vsakokratne Vlade, posamezne politične stranke, uprave sklada ali ozke skupine kapitalskih interesov. To je naše skupno premoženje," so zapisali. 

Posebej ostro nasprotujejo možnosti, da bi se primanjkljaj pokojninske blagajne reševal s prodajo državnega premoženja. "Državno premoženje je mogoče prodati samo enkrat. Ko ga prodamo, ga prihodnje generacije nimajo več, pokojninske obveznosti pa ostanejo vsak mesec, vsako leto in za vsako naslednjo generacijo upokojencev. Zato Nacionalni demografski sklad ne sme postati nadomestilo za pošteno, pravično in dolgoročno financiranje javnega pokojninskega sistema," so zapisali, ob tem pa znova opozorili na po njihovem mnenju nepravično financiranje pokojninske blagajne, ko delavec plačuje prispevek po stopnji 15,50 odstotka, delodajalec po stopnji 8,85 odstotka, približno 80 odstotkov samozaposlenih oziroma samostojnih podjetnikov pa prispevke plačuje od najnižje zavarovalne osnove. 

Spomnili so tudi na predlog interventnega zakona, ki bi te razlike še povečal, javnofinančne prihodke pa tudi po oceni vlade zmanjšal za okoli milijardo evrov letno, ter opozorili, da bi nadaljnje zniževanje javnofinančnih prihodkov lahko ustvarilo pritisk za razprodajo strateških podjetij in infrastrukture.

"To je po našem mnenju izjemno nevaren in lahko že vnaprej predvidljiv scenarij. Najprej se pokojninski blagajni odvzame prihodke. Nato se ustvari ali poglobi primanjkljaj. Na koncu pa se ljudem razloži, da moramo zaradi reševanja pokojnin prodati tisto, kar so s svojim delom ustvarile pretekle generacije," svarijo. "Zelo hitro bi se lahko znašli pred pritiski za prodajo ali zmanjševanje državnih deležev v Luki Koper, DARS, GEN energiji, Holdingu Slovenske elektrarne, Slovenskih železnicah, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, NLB, Krki, Petrolu, Pošti Slovenije, elektrodistribucijskih podjetjih, Istrabenz Turizmu ter Savi in njenem turističnem portfelju. Vse te družbe oziroma državni deleži so del sedanjega portfelja Republike Slovenije in SDH."

Po oceni Konfederacije sindikatov 90 Slovenije je državno premoženje razvojna in varnostna hrbtenica države, zato mora biti zakonsko zaščiteno pred prodajo.

Zahtevajo jasno ločitev med glavnico sklada in donosi, večjo vlogo predstavnikov delavcev in upokojencev pri upravljanju sklada ter popolno preglednost vseh odločitev o naložbah. Prav tako se zavzemajo za ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje v podjetjih, ki bodo v lasti sklada.

Sindikat poudarja, da pokojninske varnosti prihodnjih generacij ni mogoče graditi na razprodaji skupnega premoženja ali na dobičkih podjetij, ki temeljijo na kršenju pravic zaposlenih. Zato od vlade pričakuje spremembe predloga zakona, ki bodo zagotovile zaščito strateškega državnega premoženja, dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ter dejavno vlogo socialnih partnerjev pri oblikovanju končnih rešitev.

Ne gre za prvi poskus ustanovitve demografskega sklada. Pri neuspešnem prvem poskusu v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše je v delu politike in javnosti prišlo do ostrega nasprotovanja tovrstnim načrtom, sindikati so takrat grozili tudi z zbiranjem podpisov za referendum.

Ministrstvo za finance je osnutek zakonskega predloga po zaključku medresorskega usklajevanja javno objavilo 7. julija in ga takrat dalo v dvotedensko javno obravnavo. Po izraženem nezadovoljstvu iz vrst sindikatov, da se tako pomembna zakonodaja sprejema hitro in mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so jo nato podaljšali še za 14 dni, obenem pa opredelili tudi proces usklajevanj znotraj ESS.

Cilj je, da bi Državni zbor zakonski predlog sprejel do konca leta, tako da bi začel veljati z novim letom.