Varčevanje, ko je državni proračun – ob trenutnem 890-milijonskem primanjkljaju – v rdečem, bo neizbežno. A na račun česa? Čeprav novopečeni finančni minister v Janševi vladi, Andrej Šircelj, poudarja, da je zagovornik čim nižjih davkov, kot varuh javnih financ opozarja: "Enako pomembno je, da država ne pride v primanjkljaj, kar je treba doseči z različnimi oblikami davkov. Eden izmed teh je tudi davek na dodano vrednost."
Če bi tega iz trenutnih 22 odstotkov zvišali za eno odstotno točko, bi to po hitrem izračunu za povprečno gospodinjstvo pomenilo približno 130 evrov dodatnih stroškov na leto, v državni proračun pa bi se lahko steklo do 300 milijonov evrov.
"Ta ukrep vedno obstaja. To predlaga tudi OECD," pojasnjuje Šircelj, a hkrati dodaja, da je o konkretnih številkah še prezgodaj govoriti.
Ekonomist Marko Jaklič opozarja, da bi lahko morebitno zviševanje DDV imelo širše posledice. "Če bodo tu zelo povečevali, bomo verjetno tudi kakšne druge stvari čez mejo hodili, na primer gospodinjske aparate in podobne zadeve. Lahko sproži tudi učinek panike na finančnih trgih ali pa ne strateško. In ni to dober signal, če se v takem času sploh zvišuje DDV," pravi.
"Hkrati so omenili, malce shizofreno, da bodo znižali DDV na osnovne življenjske potrebščine," dodaja ob tem, manj kot mesec dni po sprejetem interventnem zakonu.
Avtorji zakona so bili danes do izjav finančnega ministra zadržani. NSi in Demokrati zadeve niso komentirali, Zoran Stevanović pa opozarja na previdnost pri obdavčitvi osnovnih dobrin. "Smatram izjavo gospoda ministra za pavšalno in bi zelo rad videl konkreten predlog, da bi lahko to komentiral. Nikakor se ne smejo davki zvišati na potrošniško košarico in na energente," je povedal.
Tudi minister Šircelj opozarja, da se morebitni ukrepi lahko poznajo pri cenah življenjskih potrebščin. "Se ne bodo vsaj na srednji in dolgi rok zmanjšale cene teh živil, ampak bodo ostale takšne, kot so, ali pa se bodo nekatere morda celo povišale," priznava.
Šircelj nasprotuje tovrstnim ukrepom iz interventnega zakona, na kar je ob sprejemanju – po nekaterih ocenah milijardo evrov težkega zakona – tudi opozoril. Ob tem spomni, da je že ob sprejemanju opozarjal na možne posledice: "Jah, kot vidite, zakon je šel naprej, jaz sem pač opozoril, in zadeva je šla naprej."
"Verjamem, da je tudi koalicija spoznala, da je včasih bolje biti tiho ali pa se ugrizniti v jezik, še posebej pri napovedovanju všečnih, a pogosto težko izvedljivih ukrepov," dodaja Klemen Boštjančič, nekdanji minister za finance.
Bo pa morala vlada do jeseni najti rešitve za zmanjšanje primanjkljaja, če se želi izogniti sankcijam iz Bruslja, kjer sicer luknjo v proračunu pripisujejo tudi poznim varčevalnim ukrepom Golobove vlade. Pri čemer je polnjenje proračuna na račun višjega DDV-ja le ena od številnih možnosti. "Na podlagi izračunov bomo ocenili, kolikšen je manjko in iz katerih virov ga bomo nadomestili," pravi Šircelj.
Primanjkljaj mora vlada po zahtevah Evropske komisije spraviti pod 3 odstotke BDP, kar trenutno pomeni okoli četrt milijarde evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.