Državni sekretar Žan Mahnič že napoveduje, da morajo kriminalisti, ki (nalašč) niso opravili svojega dela, odgovarjati

Kot smo razkrili že maja, je Brezigar med drugim zapisal, da je preiskovalna komisija Državnega zbora navajala, da pri odgovornih osebah v NLB obstaja tudi možnost kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Čeprav to kaznivo dejanje lahko storijo le uradne osebe, medtem ko uslužbenci NLB nimajo lastnosti uradnih oseb, je pojasnil Brezigar. In jih za to kaznivo dejanje sploh ni mogoče preganjati. Pa če si to politika še tako želi.

Predsednik vlade Janez Janša je prek Twiterja sporočil, da je strah pred preiskanim pranjem iranskega denarja neizmeren. 

Žan Mahnič pa že grozi kriminalistom, saj je na Twiterju objavil, da tisti, ki (nalašč) niso opravili svojega dela, morajo odgovarjati. 

Očitno si želijo povsem drugačnih zaključkov preiskav. Jaka Brezigar je po naših neuradnih informacijah zapisal, da v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi se kdorkoli od zaposlenih v NLB materialno okoristil zaradi poslovanja banke z iranskim državljanom. In da ni nobenih dokazov za to, da bi na transakcijske račune prihajala sredstva iz kaznivih dejanj. To pa je tudi pogoj za pranje denarja, ki se po naših informacijah doslej še tudi ni potrdilo. 

Brezigar je zapisal, da je šlo na podlagi zbranih dokazov za povsem običajno poslovno prakso z iranskimi podjetji. Poleg tega naj bi Uprava za jedrsko varnost RS potrdila, da izdelki, ki so bili financirani, niso bili takšne narave, da bi bili lahko uporabljeni v vojaške namene. Zato se zaenkrat prav nobeno kaznivo dejanje iz te zgodbe parlamentarne komisije ni potrdilo. Niti zloraba položaja vodilnih uslužbencev NLB. Seveda ne gre samo za ugotovitve tožilca Brezigarja. V specializirani preiskovalni skupini so poleg kriminalistov NPU in tožilcev SDT sodelovali še predstavniki Banke Slovenije, Urada za preprečevanje pranja denarja in Komisije za preprečevanje korupcije. Hojs bo zdaj nad vse te strokovnjake in njihove ugotovitve poslal svoje ljudi, "nepristranske policiste". 

Tožilstvo se je takoj odzvalo na kritike dela tožilca Brezigarja, revizija preiskav pa jih očitno ne skrbi

Nenavadno je, da Hojsova revizija kriminalističnih preiskav, ki so jih usmerjali in vodili tožilci, ni zmotila vodstva državnega tožilstva, ki se vedno postavi za svoje tožilce, če kdo kritizira njihove strokovne odločitve. Tako je bilo tudi zaradi preiskave domnevnega pranja iranskega denarja. Ko smo razkrili, zakaj je tožilec Jaka Brezigar zavrgel kazensko ovadbo preiskovalne komisije Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu zoper bančnike NLB, so bile burne reakcije na tožilčevo odločitev, da se kazniva dejanja niso potrdila. Strokovni sodelavec parlamentarne komisije Rado Pezdir je v članku tožilca Brezigarja označil celo za tožilca v službi globoke države.

Na Specializiranem tožilstvu so se takoj odzvali in zapisali, da je tožilec odločitev sprejel na podlagi zbranih podatkov in strokovno, za kar je tudi navedel razloge. "Ni mogoče polemizirati z navedbami avtorja članka, iz katerih je razvidno temeljno nepoznavanje kazenskega postopka in dokaznih standardov in ki si jemlje pravico biti edini razsodnik, pri čemer pa ni sposoben potrebne racionalnedistance za trezno razsojanje. Žalitve na račun državnega tožilca pa kažejo, da avtorjev namen ni bil obravnava problema, ampak osebni napad na človeka, državnega tožilca Jako Brezigarja, ki z integriteto in strokovno opravlja svoje delo," so zapisali. Tako je tožilstvo tudi politikom oziroma njihovim sodelavcem v komisiji posredno sporočilo, da ne poznajo preiskovanja kaznivih dejanj in jih zato tudi ne morejo soditi. Glede na to, da bo tudi ta preiskava spet tarča politike, je najmanj nenavadno, da revizija ni zmotila tožilcev. Tožilstvo molči oziroma sporoča le, da so ocena, presoja in pojasnila o dopustnosti in pravilnosti odreditve nadzora pridržani organu, pristojnemu za nadzorni postopek. Ostalega ne komentirajo.

Je bil pa Jaka Brezigar prejšnji mesec imenovan v kolegij Evropskega javnega tožilstva s sedežem v Luksemburgu, ki je sestavljen iz 22 evropskih tožilcev. Njegov mandat traja šest let in se lahko podaljša za največ tri leta.

Kako se bo prvi mož policije odzval na mnenje stroke, da je revizija nezakonita?

Po odzivu stroke, da je revizija kriminalističnih preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki jo v zgodovini slovenske policije ni zahteval še noben minister za notranje zadeve, nezakonita, smo od v. d. generalnega direktorja Andreja Juriča zahtevali dodatna pojasnila. Vprašali smo ga, kako komentira odziv stroke. Napisali smo mu tudi člen v zakonu, ki pravi, da minister nima pristojnosti za policijske postopke, ki jih usmerja državni tožilec. Ker je vse preiskave usmerjalo tožilstvo, nas zanima, ali morda vsi strokovnjaki narobe razumejo ta člen? Ali pa Hojs in Jurič delata nezakonito? Na odgovore še čakamo. Je pa v Usmeritvah in obveznih navodilih prvemu možu policije minister po naših neuradnih informacijah zapisal, da "mora o realizaciji usmeritev generalni direktor Policije pisno poročati najmanj enkrat mesečno, ustno pa po moji zahtevi ali lastni presoji." Prvič pa že 17. avgusta.

Policija odgovarja, da "Jurič zaupa v policiste in kriminaliste, da preiskave izvajajo strokovno in zakonito", poroča STA.

MNZ odgovarja: Zavrženja ovadb so lahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije 

Z ministrstva za notranje zadeve pa so za STA sporočili, da "minister ocenjuje, da so na podlagi dosedanjih notranjih in zunanjih (formalnih in neformalnih oblik) nadzorov nad delom ali v povezavi z delom NPU potrebni ukrepi, s katerimi se bo preverila ustreznost delovanja urada in njegovih preiskovalcev". V revizijah bodo po naročilu ministra Aleša Hojsa preverili ustreznost ureditve delovanja NPU na podlagi veljavnih predpisov ter proučili, ali ti predpisi morda potrebujejo spremembe.

Kot so navedli, so lahko postopki, ki jih zaključi tožilstvo z zavrženjem ovadb, tudi posledica "slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih". "Zato je v vseh naštetih izjemno odmevnih in za davkoplačevalce zelo dragih primerih nujno odpraviti vsako senco dvoma na delo policije. Lahko pa se bo ugotovilo, da delo ni bilo ustrezno opravljeno in da bodo ugotovljena nova dejstva, na podlagi katerih bo tožilstvo imelo razloge za nadaljevanje svojega dela. V obeh primerih bo to le potrdilo pravilnost uvedene revizije."

Glede na usmeritve ministra za notranje zadeve bodo tako morali "ponovno preveriti, ali so preiskovalci preverili vse naznanitve kaznivih dejanj, v posameznih primerih ukrenili vse potrebno za preiskavo sumov in o ugotovitvah celovito in korektno obveščali državnega tožilca, ki je na podlagi ugotovitev policije sprejel ustrezno tožilsko odločitev". Hojsove usmeritve in navodila ne določajo, katera policijska pooblastila je še treba opraviti v konkretnih zadevah ali zoper katere osebe, ker o njih samostojno odločajo policijski preiskovalci in državni tožilec, ki usmerja predkazenski postopek, so še pojasnili na ministrstvu. Ob tem so spomnili, da Hojs že od zaslišanja na matičnem parlamentarnem odboru pred potrditvijo za ministra poudarja, da želi in bo zahteval učinkovitejše delo NPU in kriminalistične policije.