Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o igrah na srečo in na zakon o nepremičninskem posredovanju

Veto na novelo zakona o igrah na srečo je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, ki menijo, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo.

"Neizogibna posledica odprtja trga stav je dvig skladov za dobitke, kar posledično pomeni manj koncesijskih dajatev. Sprejeti zakon predstavlja preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij," so navedli.

Predlagatelj novele poslanec SMC Branko Zorman je očitke zavrnil in predlagateljem očital, da dobesedno navajajo stališča monopolista na področju športnih stav Športne loterije, ki da so zavajajoča in namenjena temu, da bi se ohranilo sedanje stanje. Dodal je, da se "z lažmi, zavajanjem in trgovanjem z glasovi pritiska na državne svetnike".

Zorman je tudi povedal, da so bili v zadnjih mesecih, odkar je vložil predlog novele, priča "pritisku na politiko, pristranske in neobjektivne članke v kupljenih medijih, koruptivne sprege med uradniki na ministrstvu za finance in interesno skupino, zasebnim podjetjem Športna loterija".

Zavrnil je trditve, da se bo steklo manj denarja od koncesije. Po njegovih besedah se ga bo več, saj bodo morali skladno z novelo prireditelji stav – po njegovih besedah 80 odstotkov slovenskih igralcev športnih stav igra v tujini – v Sloveniji plačevati davke in koncesnino. Poleg tega se koncesnina plačuje od "izgubljenih" vplačil, ne od dobitkov, tako da višji skladi na koncesnino ne bi vplivali, je dejal.

Državni svetniki so imeli različna stališča. Nekateri, tudi Šuštaršič, so Zormanu očitali pavšalne obtožbe o lažeh in korupciji, drugi so se zavzeli za to, da se razkrije podatke o visokih izplačilih vodstvu Športne loterije in odpravninah.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je navedbe o "koruptivni spregi uradnikov na ministrstvu za finance" najostreje zavrnil.

Ponovil je, zakaj vlada noveli nasprotuje – med drugim ker področja iger na srečo ne ureja celovito in ker "obstajajo močni dvomi, da bo osnovni cilj novele dosežen". Točnih podatkov o številu igralcev v tujini ni, vprašanje je tudi, kakšen bi bil odziv tujih prirediteljev športnih stav zaradi razmeroma visokih davčnih bremen in vstopne provizije (ki bi znašala 500.000 evrov), je dejal Renčelj in dodal, da ni nujno, da bi se dohodki iz naslova koncesnin zvišali, saj da bi prireditelji ob vstopu na trg ponudili višje kvote, kar bi pomenilo višja izplačila.

Državni svet z vetom na zakon o nepremičninskem posredovanju

Državni svet je danes z 20 glasovi za in dvema proti izglasoval odložilni veto na zakon o nepremičninskem posredovanju. Predlagatelji so zakonu med drugim očitali nepotrebno regulacijo.

Veto je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom, ki je med drugi dejal, da bo zakon negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in poslabšal pogoje poslovanja nepremičninskih družb.

Predlagatelji so menili, da zakon prinaša nepotrebno regulacijo, ko postavlja zgornjo mejo provizije za posredovanje pri kupoprodajnih poslih s fizičnimi osebami pri štirih odstotkih (kar sicer določa že veljavni zakon), ko omejuje provizijo pri najemnih poslih na višino enomesečne najemnine ter ko uvaja zgornjo mejo možnih zaračunanih stroškov, če ne pride do posla, na 150 evrov. Gorenšček je dejal, da bi takšno omejitev še razumeli, če bi bilo posredovanje pri nepremičninskih poslih obvezno, tako pa je stvar izbire.

Poleg tega, je dodal, se večina državljanov s tovrstnimi posli srečuje redko, tudi sicer pa so vsakodnevne transakcije ljudi obremenjene s provizijami in maržami, pa teh država ne regulira.

Nepotrebno pa se jim zdi, da je zakon odpravil obvezno dodatno usposabljanje za nepremičninske posrednike, saj da je tovrstna zahteva eden od razlogov, da je nepremičninska stroka v zadnjih letih strokovno napredovala, je dejal Gorenšček.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je med razlogi za sprejem novega zakona navedla dosedanje nezadostno varovanje interesa potrošnikov in tudi pomanjkanje pravne varnosti nepremičninskih družb.

Med rešitvami je navedla bolj jasno urejene pogoje za opravljanje storitev v prometu z nepremičninami, dopolnjeno obveznost nepremičninskih družb glede zavarovanja za škodo, večjo avtonomnost strank glede trajanja pogodb o nepremičninskem posredovanju, možnost sklenitve pogodbe o ekskluzivnem posredovanju.

Izpostavila je tudi dopolnjene določbe glede višine provizije, ki pri poslih s fizičnimi osebami ostaja pri štirih odstotkih, pri poslih med pravnimi osebami pa se ukinja, ter določila glede najvišjega zaračunavanja stroškov v primeru, da do posla ne pride. Glede slednjega je inšpektorat po njenih besedah ugotavljal, da so ti stroški velikokrat znašali toliko, kot bi znašala provizija pri opravljenem poslu. Novosti so med drugim tudi glede obveznosti nepremičninskih družb pri ugotavljanju dejanskega stanja nepremičnine.

Državni svetniki o predlogu za veto niso razpravljali, podprli pa so ga z veliko večino. DZ bo moral o zakonu odločati ponovno, tokrat bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov.