Državni svet izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna

Državni svet je na današnji izredni seji s 27 glasovi za in dvema proti izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je DZ sprejel pred tednom dni. Predlog veta je soglasno vložila interesna skupina lokalnih interesov, ki je ocenila, da proračun ne zagotavlja primernega financiranja občin.

Vodja interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je v predstavitvi predloga veta spomnil, da državni svet že v okviru zakonodajnega postopka sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 ni podprl zakona. Zakonodajalec po njegovih besedah ni upošteval pripomb DS, ki so sledile predlogom združenj občin.

V obrazložitvi veta je DS poudaril, da čeprav povprečnini za leto 2017 v višini 530 evrov in za leto 2018 v višini 536 evrov dajeta vtis o približevanju zahtevam občin, pa določeni povprečnini vendarle ne upoštevata dviga stroškov občin. Po besedah Ozimiča je DS podprl predlog združenj občin o povprečnini v višini 543 evrov.

Svetniki so v razpravi večkrat opozorili, da so se stroški občin pomembno dvignili zaradi nedavno sprejetega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kot tudi zaradi sprememb pri plačni politiki v javnem sektorju ter pri subvencijah za najem tržnih in hišniških stanovanj.

Obenem so se svetniki izrekli proti omejitvi sredstev nad primerno porabo občin. Glede solidarnostne izravnave je v zakonu zapisano, da za leto 2017 še ohranjajo omejitev izplačila le do višine primerne porabe, v letu 2018 pa bodo omejitev deloma omilili. A svetniki so spomnili, da je bil ta ukrep v letu 2015 sprejet le kot začasen.

Prav tako so se svetniki izrekli proti temu, da z zakonom znova znižujejo sredstva za sofinanciranje naložb občin. Opozorili so tudi na zahteve sindikatov javnega sektorja glede povečanja mase plač javnih uslužbencev. Zvišanje plač bo namreč bremenilo tudi občine, kljub temu pa niso imele možnost sodelovati na pogajanjih.

Veto ni namenjen nagajanju, ampak premisleku vlade

Ob nizanju kritičnih ocen na račun zakona so svetniki večkrat poudarili, da veto ni namenjen nagajanju, ampak ponovnemu premisleku vlade in DZ o pripombah in predlogih, ki prihajajo iz občin in DS. Obenem so izrazili bojazen, da bo veto tudi v tem primeru naletel na gluha ušesa pristojnih.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Marija Janc je na pripombe svetnikov odgovorila, da se je vlada z obsegom sredstev za financiranje občin, ki je določen za leti 2017 in 2018, skušala v največji možni meri približati občinskim pričakovanjem, ob hkratnem upoštevanju vseh ostalih potreb, za katere mora poskrbeti proračun.

"Glede opozorila o masi plač javnih uslužbencih, pa naj omenim, da je finančna ministrica obljubila, da bo ponovno odprla vprašanje višine povprečnine, če bo prišlo na plačnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja do dogovora, ki bi tudi za občine pomenil večje izdatke iz proračuna," je poudarila Jančeva.

Dodala je še, da bi morala tudi razprava v DS upoštevati dejstvo, da je država dolžna spoštovati fiskalno pravilo in fiskalni okvir. Na svetniški strani pa je bilo v zvezi s tem slišati oceno, da je dovolj sredstev tudi za občinske potrebe, le proračunski kolač bi morala vlada oz. ministrstvo pravičneje razdeliti.

Uveljavitev zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 je sicer predvidena 1. januarja. DZ je zakon sprejel kljub neusklajenim postavkam stroškov dela v javnem sektorju, na kar je opozorila tudi današnja svetniška razprava. Ob ponovnem odločanju v DZ bodo za sprejetje zakona potrebni glasovi večine vseh poslancev, to je najmanj 46.