Predstavniki delodajalcev problematizirajo več vidikov zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, začenši z domnevno formalno protiustavnostjo. Med drugim izpostavljajo spornost uporabe omnibus tehnike, saj zakon ureja tri ločena vprašanja - zimski regres, ureditev t. i. normirancev in zimski dodatek za upokojence, obregnili pa so se tudi ob uporabo nujnega zakonodajnega postopka.
Prav tako v predlogu navajajo domnevne vsebinske protiustavnosti. Kot pišejo, "obveznost izplačila zimskega regresa v predpisani višini in roku predstavlja omejitev, poseg v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev", "vlada je z zakonom gospodarsko pobudo ne le omejila, temveč dejansko izvotlila".
"Za uresničitev te 'domislice' je zakonodajalec posegel tudi v načelo socialne države iz 2. člena ustave, ki v razmerju med delavci in delodajalci vzpostavlja tudi t. i. socialni dialog," navajajo v nadaljevanju in dodajajo, da je vlada, ker bi poglobljen socialni dialog terjal svoj čas, tega "dejansko ukinila".
Državni svetniki iz vrst delodajalcev želijo prek državnega sveta ustavnemu sodišču predlagati zadržanje 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena dela zakona, ki predvideva uveljavitev obvezne božičnice in njeno izplačilo v decembru oz. najpozneje do 31. marca, nato pa absolutno prednostno obravnavo in na koncu razveljavitev omenjenega dela zakona ali zakona v celoti.
Državni svet bo danes na predlog svojega predsednika Marka Lotriča odločal tudi o predlogu zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena zakona o urejanju trga dela, ki s 1. januarjem 2026 prinaša spremembe na področju agencijskega dela, na dnevnem redu pa imajo med drugim še stališče k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.