Državne svetnice in svetniki so torej izkoristili pristojnost državnega sveta, ki mu jo daje ustava: državni zbor bo moral namreč na njihovo zahtevo na naslednji seji ponovno odločati o zakonu. Zakon, ki ureja sistem plač za več kot 150.000 zaposlenih v javnem sektorju, bo po ponovnem odločanju sprejet, če bo zanj glasovala večina poslank in poslancev državnega zbora.
Pobudo za veto sta DS-u podala sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju in policijski sindikat. Državni svet lahko sicer v sedmih dneh po sprejemu zakona od državnega zbora zahteva, naj pred njegovo razglasitvijo o njem odloča še enkrat. Zakon naj bi med drugim odpravil porušena razmerja med plačami v javnem sektorju ter vzpostavil pravičnejša razmerja za primerljive poklice in skupine. Vlada kot predlagateljica zakona se je o zakonskem besedilu z reprezentativnimi sindikati bolj ali manj uspešno pogajala od začetka letošnjega leta, ni pa ji uspelo doseči soglasja z vsemi sindikati. Izjave o usklajenosti zakonskega predloga niso podpisali štirje od 12 sindikatov. Za zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki zadeva več kot 150.000 zaposlenih, je predviden začetek uporabe 1. januar 2004. Predlog za odložilni veto sta podprli dve komisiji državnega sveta, in sicer komisija za politični sistem, danes dopoldne pa še komisija za družbene dejavnosti.
Komisija državnega sveta podprla predlog za odložilni veto
Komisija za politični sistem je državnemu svetu predlagala, naj od državnega zbora zahteva ponovno odločanje o zakonu plač v javnem sektorju. Za odložilni veto na zakon se je dopoldne izrekla tudi komisija za družbene dejavnosti, ki je po pojasnilih njenega predsednika Zoltana Jana menila, da bi moral državni zbor še enkrat premisliti o tem zakonu. Po njegovih besedah zakon ni bil usklajen, še več, prihajalo je do vsiljenih rešitev v časovni stiski. Skupni plačni sistem ostaja nepregleden, zakon pa tudi ne omogoča vpogleda v to, kakšno plačo bo kdo imel. Komisija za družbene dejavnosti tudi meni, da ima vlada na nekaterih področjih absolutno premoč (med drugim je določen rok, do katerega morajo biti sklenjena pogajanja o nekaterih izvedbenih ravneh). "V tem času smo prejeli tudi pobude predstavnikov sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti, sindikata državnih in družbenih organov, od Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze in od predstavnikov novinarjev", je povedala sekretarka državnega sveta Marija Drofenik.
Predlog za odložilni veto je podal tudi državni svetnik Dušan Rebolj, ki je sicer prepričan, da je zakon nujen, obenem pa izpostavlja tri ključna vprašanja, ki jih je treba razsvetliti. Najprej: zakon je treba sprejeti na podlagi konsenza socialnih partnerjev. Izpostavil je še dileme glede uvrstitev novinarjev v zakon.
Bohinc zagovarja zakon
Potem ko so omenjeni predlagatelji predstavili svoje argumente v prid odložilnemu vetu, se je na podane kritike in očitke odzval minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Odločno je zavrnil očitke na račun neusklajenosti zakona, pri čemer je ponovil, da so veliko večino zakona uskladili z osmimi od 12 reprezentativnih sindikatov, ki so sodelovali v koordinaciji. Po zaslugi tistega dela sindikatov, ki so bili aktivni v usklajevanju, zakon v svoji izvedbi temelji na socialnem partnerstvu oz. - povedano drugače - pri izgradnji konkretnega sistema bodo sledili konceptu partnerskega dialoga. Spomnil je, da je cilj predlagatelja zakona vzpostaviti javnofinančno pregleden in obvladljiv sistem ter vzpostaviti nove vzvode motivacije za boljše delo v javnem sektorju.
