Predsednik državnega sveta (DS) Janez Sušnik je za torek, 2. decembra, sklical sejo, na kateri bodo najverjetneje že odločali o vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Pobudo za razpis referenduma je podala skupina enajstih državnih svetnikov s prvopodpisanim Marjanom Maučcem.
Državni svet je veto sprejel 5. novembra zaradi nepredvidljivih finančnih posledic, ki naj bi jih povzročil t.i. tehnični zakon o izbrisanih, in zahteval, da poslanke in poslanci o njem še enkrat odločajo. Ti so ob vnovičnem glasovanju veto zavrnili in s tem sledili mnenju vlade. Po zagotovilih notranjega ministrstva bodo z zakonom izvršili 8. točko aprilske odločbe ustavnega sodišča ter ponudili pravno podlago za izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj, in sicer tistim izbrisanim, ki v Sloveniji že imajo urejen ta status. Zakon po njihovem prepričanju ne bo temelj za morebitne odškodninske zahtevke, kar sicer očitajo njegovi nasprotniki.
Svetniki vztrajajo pri starih očitkih
Marjan Maučec, vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu in predsednik regionalnega odbora SLS v Prekmurju, ter ostalih deset svetnikov menijo, da bi o rešitvah vsekakor morali odločati državljani na referendumu in tako potrditi oz. zavrniti zakon. Sicer pa vložitev referendumske pobude oz. zahteve napovedujejo tudi v opozicijski SDS. Najmanj 30 podpisov poslancev, kolikor jih potrebujejo za vložitev referendumske zahteve, še niso zbrali.
Pobudniki predlagajo, da bi na referendumu odločali o tem, ali naj se zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča, kot ga je na seji 25. novembra ponovno izglasoval državni zbor, sploh uveljavi. Seveda je ob tem treba povedati, da lahko državni svet oblikuje tudi drugačno vprašanje oz. nenazadnje ne sprejme referendumske pobude.
Državni svetniki, pobudniki referenduma, največjo pomanjkljivost zakona vidijo v dejstvu, da niso predvidene finančne posledice iz naslova zahtevanih odškodninskih zahtevkov. Kljub temu, da je notranje ministrstvo že nekajkrat omenjene očitke kot povsem neutemeljene zavrnilo, pobudniki referendumskega odločanja vztrajajo. Navajajo, da obstajajo možnosti, da bodo upravičenci zahtevali priznanje delovne oziroma pokojninske dobe za nazaj ter odškodnino iz naslova socialnih prispevkov ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. "Obstajajo torej možnosti uveljavitve vseh pravic za nazaj in to tudi nekaterim tistim, ki so leta 1991 odšli iz Slovenije, ker so nasprotovali samostojni slovenski državi," razlagajo svetniki.
To notranji minister kot povsem neargumentirano zavrača, saj zakon ne daje nikakršne dodatne pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Kdor zatrjuje, da mu je bila s strani države z izbrisom povzročena kakršnakoli škoda, bo moral to dokazati pred sodiščem po splošnih pravilih obligacijskega prava. Doslej takšne škode ni dokazal še nihče oziroma sodišče ni še nikomur prisodilo odškodnine, je v okviru parlamentarne obravnave poudaril Bohinc. Po navedbah ministrstva bodo odločbe dobili le tisti, ki že imajo dovoljenje za stalno bivanje in ki so torej že enkrat morali pred pristojnimi državnimi organi dokazati dejansko življenje oziroma stalno prebivanje od dneva plebiscita naprej, zato ni potrebe, da bi še enkrat preverjali njihovo dejansko stanje.
Usoda referenduma še nejasna
Državni svet, ki ima 40 članov, v nasprotju z državnim zborom po ustavi zastopa funkcionalne in lokalne interese in ne interesov političnih strank. Med pristojnostmi ima tudi možnost vložitve zahteve za razpis zakonodajnega referendum na zakon, ki ga je sprejel državni zbor. Pobudo za razpis referenduma lahko da vsak državni svetnik, državni svet pa zahtevo sprejme z večino glasov vseh državnih svetnikov; za zahtevo bo torej moralo glasovati vsaj 21 državnih svetnikov.
Tudi če bo državni svet zahtevo za razpis referenduma sprejel, lahko državni zbor pred razpisom referenduma pošlje pobudo za presojo na ustavnem sodišču v zvezi z možnostjo izvedbe takšnega referenduma. Ustavno sodišče lahko preverja, ali bi bila vsebina takšnega referenduma v nasprotju z ustavo oz. bi z odložitvijo sprejetja, uveljavitve ali zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.
