Državni svet z vetom na davčne blagajne

Državni svet je danes s 15 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na zakon o davčnem potrjevanju računov, ki ga je DZ sprejel 15. julija. DZ bo moral o zakonu znova odločati, za sprejem pa bo potrebna absolutna večina glasov.

Državni svetnik Alojz Kovšca je v imenu predlagateljev veta, interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, med drugim dejal, da je treba odgovoriti na vprašanje, ali stroški uvedbe odtehtajo pričakovane koristi. Novosti se uvaja kljub temu, da še niso ovrednoteni rezultati virtualnih davčnih blagajn, je dodal.

V skupini menijo, da gre za nesorazmerno obremenitev vseh zavezancev, hkrati bodo morale davčne blagajne imeti vse skupine, ne samo rizične glede gotovinskega plačevanja. Upoštevanje 40-odstotne olajšave za investicije po njihovem ni zadosti.

Predlagatelji veta pravijo, da pojasnila vlade glede izbire tehnične rešitve in obsega zavezancev "niso prepričljiva", trditev, da je izbrani model najcenejši za zavezance in najučinkovitejši z vidika nadzora, pa da je "zavajajoča", ker sta bila proučena samo dva modela.

Zakon po njihovem mnenju v ničemer ne bo izboljšal stanja tam, kjer se računi sploh ne izdajajo ali kjer delujejo neregistrirani subjekti. Trditev, da bodo nadzorni organi razbremenjeni in se bo nadzor lažje opravljal, po njihovem mnenju ne more biti razlog, da se davčne blagajne uvaja tudi tam, kjer ni pričakovati večjega davčnega izplena.

Kovšca je poudaril, da dokler bodo kazni za tiste, ki delajo na črno, torej brez registracije, nižje kot za tiste, ki dejavnost opravljajo legalno, "ne moremo govoriti, da je državi v interesu, da to področje uredi".

Glavni cilji zakona

Minister za finance Dušan Mramor je dejal, da je ta zakon eden od ukrepov v boju proti sivi ekonomiji ter nadaljevanje ukrepov uvedbe davčnih blagajn in vezane knjige računov.

Glavni cilj zakona je zmanjšanje sive ekonomije ter preprečevanje davčnih utaj in goljufij, pravičnejša prerazporeditev obremenitve med zavezanci in preprečevanje nelojalne konkurence zaradi neplačevanja davkov.

'Preučili smo dva modela'

Ministrstvo je proučilo dva modela, ker le dva obstajata, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Davčno potrjevanje računov v realnem času je za zavezance cenejša možnost, ki ne zahteva zamenjave opreme, ampak nadgradnjo. Druga možnost bi bil nadzor na terenu in certificiranje opreme, kar pomeni, da bi morali tisti, ki so sedaj naprave nadgradili za virtualne davčne blagajne, opremo zamenjati, je povedala.

Olajšave

Investicija v zagotovitev davčnega potrjevanja računov bo v 100 odstotkih davčno priznani odhodek, poleg tega bo zanjo veljala 40-odstotna investicijska olajšava. V primeru poslovanja z izgubo jo bo mogoče prenesti v naslednje leto, in sicer v obdobju petih let.

Predvideno je dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci še izdajali vezane knjige računov, ter možnost uporabe aplikacije na sistemu eDavki.

'Sistem želimo nadgraditi'

Vraničarjeva je povedala, da tudi pri davčnih blagajnah prihaja do kršitev – virtualne blagajne so izboljšale stanje, niso pa odpravile popravljanja računov, je dodala. Zato želijo sedaj sistem nadgraditi.

Za to, da bi država krila stroške zagotovitve opreme, se niso odločili, ker to ne bi bilo pošteno do tistih, ki so doslej vlagali v opremo za izdajanje računov in jo ob uvedbi virtualnih blagajn tudi nadgradili, je povedala.