Državni zbor zavrnil imenovanje Hrovata za vrhovnega sodnika

Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je Zoran Stevanović.

Poslanec Franc Breznik iz SDS se v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu o njem ni konkretno izrekal. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti".

Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije".

Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik.

V koalicijskih NSi, SLS in Fokus ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili.

Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina na mandatno-volilni komisiji (MVT) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov.

Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču.

Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.

"Sodni svet se zaveda, da je odločitev državnega zbora o predlogu za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika, ki ga poda Sodni svet, akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani Sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo," je v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani, zapisal Sodni svet.

Obenem so opomnili, da neodvisnost sodstva zagotavlja ustavno jamstvo vseh posameznikov in temelj demokratične pravne države.

Današnja odločitev DZ, ki je zavrnil imenovanje predlaganega kandidata Gabrijela Hrovata na mesto vrhovnega sodnika, pa zbuja skrb, so zapisali. Vnovič so obrazložili svojo odločitev in izpostavili, da gre za višjega sodnika svetnika in vodjo kazenskega oddelka ljubljanskega višjega sodišča, ki je izkazano visoko strokoven in ima več kot dvajsetletne izkušnje v sodstvu. "Odločitev državnega zbora vzbuja pomisleke o spoštovanju strokovnih meril pri imenovanju sodnikov ter o varovanju neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev demokratične in pravne države," opozarja Sodni svet.

Spomnili so tudi na njihovo vlogo v sistemu zavor in ravnovesij, kot so navedli, gre za pomemben ustavnopravni organ, katerega vloga je med drugim zagotavljati institucionalno ravnotežje med vejami oblasti in preprečevati njihovo prevlado. Temu sledi tudi sestava Sodnega sveta, v katerem je šest članov iz vrst sodnikov in pet članov iz vrst drugih uglednih pravnikov, so poudarili. "Zahteva, da mora za vsako pomembno odločitev, zlasti za imenovanje sodnikov, glasovati najmanj osem članov, zagotavlja široko soglasje tudi izven vrst sodnikov in preprečuje, da bi o tako pomembnih vprašanjih odločala katerakoli interesna skupina," so ob tem ocenili.

Hkrati so pojasnili tudi postopke izbire sodnikov, ki so "zahtevni in večfazni". Mnenje o kandidatu poda predsednik sodišča, na katerem je razpisano sodniško mesto, pri napredovanju znotraj sodne strukture pa tudi oddelek, ki je spremljal in ocenjeval njegovo delo. Sodni svet s kandidati opravi razgovore, na katerih presoja njihovo strokovno usposobljenost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo konkretnega sodniškega mesta, so nanizali. Ti mehanizmi so po zagotovilih Sodnega sveta namenjeni kakovostni, strokovni izbire sodnikov, ki temeljijo na vnaprej določenih merilih. Kot so še dodali, sodni svet svoje zapisnike tudi javno objavlja.

Poudarili so še, da postopek imenovanja na mesto vrhovnega sodnika z odločitvijo DZ še ni zaključen. Sodni svet bo na naslednji seji, ki bo 5. novembra, odločal o nadaljnjem poteku. Tedaj bodo sprejeli odločitev, ali bodo vnovič izbirali med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in v DZ posredovali nov predlog za imenovanje ali pa bodo razpis ponovili, so še napovedali.