V nagovoru udeležencem, skupno jih je bilo okoli tisoč, je Drnovšek spomnil na prizadevanja Slovenije, da bi dosegla cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi leta 1991, ko je bilo pri Najevski lipi prvo srečanje. Ob tem pa je izrazil odločno nasprotovanje "različnim blatenjem", ki se v zadnjem času pojavljajo glede dogodkov na Koroškem ob osamosvajanju Slovenije.
"Trdno sem prepričan, da je bil naš boj, zlasti na Koroškem, pošten in upravičen in da so bile različne insinuacije rezultat vojne propagande nasprotne strani, ki se je nato pokazala tudi v vojni na Hrvaškem in v BiH," je poudaril Drnovšek in dodal, da naj bodo vsem dogodki izpred dobrega desetletja v čast sedaj in tudi v prihodnje.
Tokratno srečanje pod krošnjo najstarejše slovenske lipe je 13. po vrsti. "Številko 13 imajo nekateri za nesrečno, vendar pa za slovensko državo ta številka ni nesrečna, saj Slovenija letošnje leto končuje približevanje EU in zvezi Nato, s tem pa dosega cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi leta 1991," je poudaril Drnovšek in dodal, da se s tem končuje pomembno obdobje, v katerem je Slovenija spremenila svoj gospodarsko-politični sistem.
Drnovšek je izrazil prepričanje, da bo Slovenija v prihodnji Evropi uspela ohraniti svojo narodno tradicijo in da bo ta prihodnost še boljša. "Pomembno je, da so odnosi v državi čim boljši, pozitivni in pošteni, da imamo vsi občutek, da smo enakopravni, in da nihče ni izključen iz pozitivne prihodnosti, ki si jo vsi želimo," je dejal Drnovšek.
Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi pravosodni minister Ivan Bizjak, nekateri poslanci, državni svetniki, župani, direktorji koroških podjetij in ustanov, predstavniki Slovenske vojske in drugi, so kulturni program pripravili otroci osnovne šole Javorje, ki je najvišje ležeča osnovna šola v Sloveniji, domačini so prikazali domača običaja streljanje z možnarji in štehvanje, sledilo pa je tekmovanje v različnih igrah. Gostitelj srečanja, župan Črne na Koroškem Janez Švab, je med drugim dejal, da je namen srečanje, da se državniki pod lipovo krošnjo najprej pogovorijo o pomembnih dogodkih, nato pa se še poveselijo, tako kot so to včasih po nedeljski maši počeli kmetje.
