Državno premoženje za pokojnine

Državni svetniki so na današnji zadnji seji potrdili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o prodaji državnega premoženja. Pobudo državnega svetnika interesne skupine negospodarskih dejavnosti Janvita Goloba so svetniki podprli s 27 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim.

Državnemu zboru predlagajo, da na referendumu državljane povpraša, ali se ti strinjajo s tem, da se državno premoženje prenese v novoustanovljeni pokojninski sklad in se nameni za poplačilo pokojnin sedanjih in bodočih generacij.

Svetniki so se strinjali, da vlada s premoženjem 'ki smo ga dolga leta skupaj ustvarjali' ne bi smela delati, 'kar ji pade na pamet'. Golob je ob opredelitvi predloga na današnji seji komisije DS za gospodarstvo povedal, "gre dezinvestiranje države prek vseh logičnih meja". Pojasnil je, da je prodaja enkratna in bolj logično po njegovem bi bilo koriščanje dividend in dobičkov.

Članica interesne skupine delodajalcev Marta Turk je med razlogi za takšno odločitev svetnikov omenila tudi rezultat nedavnega referenduma o lastninjenju zavarovalnic, "ko so se volilci zavedli, da lahko o prodaji državnega premoženja soodločajo". Kot je dejala Turkova, je nekdanje družbeno, danes državno premoženje "na nek način v solasti vseh državljanov in državljank, ki so prispevali k njegovemu ustvarjanju". Odločitev je sicer v rokah DZ, je poudarila Turkova.

Pobudo je podprl tudi Jože Mencinger, ob tem pa opozoril, da pokojnin samo iz tega naslova ne bo mogoče zagotavljati, pogoj še vedno ostaja medgeneracijska solidarnost.

Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi lahko DZ razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Državni zbor na izid posvetovalnega referenduma ni vezan.

Pobuda za ustavne spremembe bo romala k vladi

Državni svetniki so na zadnji seji pred iztekom mandata sklenili tudi, da bodo pobudo za spremembe ustave, s katerimi bi državnemu svetu omogočili pomembnejšo vlogo, posredovali vladi. Ker državnega sveta ni med kvalificiranimi predlagatelji ustavnih sprememb, je njihova želja, da bi vlada kot eden od možnih predlagateljev prevzela njihovo pobudo.

Predlog za ustavne spremembe v delu, ki se dotika vloge in pristojnosti državnega sveta, je podal Janez Sušnik, v tem mandatu predsednik državnega sveta. Svetniki na podlagi izkušenj minulih petih let namreč ugotavljajo, da bi bil državni svet lahko bolj učinkovit, če ne bi imel tako šibkih pristojnosti.

Predlog se nekoliko razlikuje od Sušnikovega prvotnega predloga. V njem namreč ni določb glede sestave in načina oblikovanja državnega sveta, čemur je botrovala razprava, opravljena v interesnih skupinah. Večina svetnikov je na koncu podprla pobudo in njeno posredovanje vladi, vendar so bili glede slednjega v današnji razpravi izrečeni tudi pomisleki. Predvsem se jim je zdelo smiselno, da bi Sušnikov predlog služil predvsem kot podlaga za razpravo.