Vročinski val, ki je že zajel Španijo in večji del Francije, v Slovenijo po besedah Braneta Gregorčiča prihaja v tem tednu. Vročina se bo do nedelje stopnjevala, v ponedeljek pa prihaja ohladitev. V osrednji Sloveniji bodo temperature od petka do nedelje nekoliko presegle 30 stopinj Celzija, jutra pa bodo ostala bolj sveža, zato se bo srednja dnevna temperatura približala 24 stopinjam Celzija, ne bo pa jih bistveno presegla, je pojasnil. Dodal je, da "kakšnega ekstremno izrazitega vročinskega vala" zaenkrat za naše geografsko območje še ni na vidiku.
Vročinski val je sicer neprekinjeno, dalj časa trajajoče obdobje vročine, ki je lahko nevarna za žive organizme, je pojasnila klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije RS za okolje (Arso). V Sloveniji je vročinski val obdobje vsaj treh zaporednih dni, ko je dnevna povprečna temperatura zraka nad določeno mejo. Na Primorskem je ta meja 25, za nižinske dele osrednje in vzhodne Slovenije 24 in za nekoliko višje predele 22 stopinj Celzija, je dejala.
Nastanek vročinskega vala je po besedah Kozjek Mihelec povezan z zatokom toplega zraka, ki je lahko posledica morske subtropske zračne mase ali pa celinske subtropske zračne mase. Morska subtropska zračna masa ustvarja pogoje za kratke, soparne in zelo vroče vročinske valove, medtem ko so posledica celinske subtropske zračne mase dolgi, suhi in nekoliko manj vroči vročinski valovi s hladnejšimi nočmi.
V zadnjih letih se število in dolžina vročinskih valov povečuje, prav tako pa se pojavijo bolj zgodaj v letu. Po oceni Arsa o podnebnih spremembah do konca 21. stoletja pa se bo temperatura v državi do konca stoletja dvignila še za okoli tri stopinje Celzija. Več bo tudi vročih dni in tropskih noči, ko temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija, je napovedala Kozjek Mihelec.
Kot najbolj izstopajoč vročinski val v zadnjih letih je izpostavila tega iz avgusta leta 2013, ko so 8. avgusta na letališču Cerklje ob Krki zabeležili tudi slovenski temperaturni rekord 40,8 stopinje Celzija. Izstopal je tudi skoraj mesec trajajoč vročinski val v drugi polovici julija in v začetku avgusta 2022 na Primorskem in najmočnejši vročinski val v juniju doslej v prvi polovici junija 2003.
Na NIJZ svetujejo umik pred vročino
Daljše obdobje vročine lahko povzroči blago utrujenost, vročinsko izčrpanost, vročinske krče in vročinsko kap, ki je življenje ogrožajoče stanje, je medtem pojasnila Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Vročina še posebej prizadene starejše, otroke in nosečnice. Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. To so na primer osebe s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, sladkorno boleznijo, obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem in povišano telesno temperaturo.
Kot posebej ranljive je izpostavila tudi osebe s socialno-ekonomskimi težavami, kot so brezdomci in prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov, ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, npr. bivajo v podstrešnih stanovanjih, brez naprav za klimatizacijo in delavce na prostem.
Pri ravnanju v vročini je pomembno, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, kar lahko storimo z zmanjšanjem izpostavljenosti vročini, zmanjšanjem nastajanja toplote in omogočanjem odvajanja toplote iz telesa, je pojasnila Hojs.
Med drugim je vsem svetovala, da se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore ter omejijo fizično aktivnost na jutranje in večerne ure. Priporočila je tudi uživanje lahke hrane in zadostnih količin vode, odsvetovala uživanje alkohola, kofeina in zelo sladkih pijač in svetovala nošenje primernih oblačil za odvajanje toplote.
Po besedah Hojs je pri povprečnem zdravem človeku zadostna količina tekočin, ki jih popije in ne pridobi s hrano, okoli liter in pol, v vročih razmerah pa okoli dva litra.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.