DS bi se lahko odpovedal vložitvi veta na zakone o nujnih ukrepih

Mandatno-imunitetna komisija DS je namreč pripravila pobudo za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika DS. Na ponedeljkovi seji je komisija sklenila, da pobudo posreduje vsem interesnim skupinam v DS ter se nato opredeli do njihovih pripomb in predlogov.

Ena izmed predlaganih sprememb se nanaša na odločanje, ali bo DS na sprejet zakon vložil odložilni veto. Gre za zakone o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, glede katerih lahko DZ ugotovi, da o njih ni dopustno razpisati referenduma.

Kot pojasnjujejo v mandatno-imunitetni komisiji, se je v zadnjem času uveljavila praksa, da nekateri svetniki z namenom pospešene uveljavitve tovrstnih zakonov vlagajo pobude za sprejem odložilnega veta, nato pa glasujejo proti. A je, kot so zapisali v obrazložitvi predloga, takšna uporaba instituta veta v nasprotju z njegovim namenom. Institut je namreč namenjen temu, da DS izrazi nestrinjanje s sprejetim zakonom in državnemu zboru da ponovno možnost za razmislek, ne pa pospešitvi uveljavitve zakonodaje.

O tem, da je bil sprejet tovrsten zakon, bi po predlogu vlada morala obvestiti državni svet, ta pa bi moral odločati o sklepu, da na zakon ne bo vložil odložilnega veta. Predlagane spremembe poslovnika določajo postopek za takšno odločanje DS. Predsednik DS bi tako sklical sejo, na kateri bi odločali o pozivu vlade, seja pa se ne bi smela začeti prej kot 48 ur po sprejemu zakona v DZ.

Odločitev, da državni svetniki ne bodo vložili veta, bi DS sprejel z navadno večino, pri čemer bi moralo za tak sklep glasovati vsaj 11 svetnikov. Večina za sprejem tega sklepa je tako enaka večini za sprejem odložilnega veta. Ko bi bil takšen sklep sprejet, predloga za veto ne bi bilo več mogoče vložiti.

Predlagane spremembe se nanašajo tudi na ureditev imunitete državnih svetnikov. Kot pojasnjujejo predlagatelji, te temeljijo na spremembah poslovnika DZ, ki so jih poslanci sprejeli julija lani. Državni svetniki namreč v skladu z ustavno ureditvijo uživajo enako imuniteto kot poslanci, zato je treba tudi v poslovniku DS spremeniti ureditev procesne imunitete.

Ustavnopravna ureditev namreč razlikuje med t. i. predhodnim in naknadnim odločanjem o poslanski imuniteti. V primeru predhodnega odločanja DZ oz. DS odloča o zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje, da se poslanca oz. državnega svetnika lahko pripre ali zoper njega uvede kazenski postopek. V primeru naknadnega odločanja pa DZ oz. DS o tem naknadno odloča na podlagi obvestila pristojnega organa o tem, da mu je bil odrejen pripor oziroma se je zoper njega začel kazenski postopek.

Predlagane spremembe poslovnika tako uvajajo razlikovanje med predhodnim in naknadnim odločanjem o imuniteti državnih svetnikov.