Državni svet je na današnji izredni seji z 10 glasovi za in 17 proti zavrnil pobudo za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v zvezi z novelo zakona o dohodnini. Svetniki so se namesto tega soglasno zavzeli za pripravo sprememb spornih določb zakona. Da je ta možnost boljša od zahteve po referendumu, je svetnikom predlagal tudi finančni minister Andrej Bajuk.
Bajuk je izrazil zadovoljstvo, da se državni svet ni odločil za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v zvezi z novelo zakona o dohodnini. "S tem je zadnja ovira, ki je bila še možna, odpravljena in zakon bo začel veljati s 1. januarjem 2006," je dejal Bajuk. "Mislim, da je le prevladala argumentacija, da se težave, ki naj bi jih povzročila novela zakona, deloma lahko rešijo na drugačen način in referendum ni potreben, je odločitev državnih svetnikov, da ne zahtevajo referenduma v zvezi z zakonom o dohodnini," je komentiral Bajuk.
Pobudnik za odločanje o zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, državni svetnik Rado Krpač je uvodoma povedal, da novela zakona o dohodnini prinaša spremembe, ki povečujejo neenakost in družbeno razslojevanje.
Še posebej je opozoril na dve rešitvi: uveljavitev obdavčitve obresti na depozite na varčevalnih računih ter 50-odstotno oprostitev plačila davka na obresti od obveznic iz naslova denacionalizacije.
Vlada meni, da je zahteva za razpis referenduma neutemeljena, je povedal Bajuk. Novela zakona o dohodnini namreč po njegovih besedah ne prinaša takšnih negativnih posledic, ki so omenjene med vzroki za zahtevo za razpis referenduma. Bajuk je svetnike opozoril, da bi referendum odložil uveljavitev nekaterih sprememb pri dohodnini, ki so bistveno ugodnejše kot v veljavni zakonodaji.
Novela zakona o dohodnini uvaja nove olajšave, bistveno poenostavlja davčni sistem ter ustvarja možnost za veliko višje normirane stroške, kot so bili priznani v preteklosti, je poudaril Bajuk. Pri tem je posebej izpostavil, da se z novelo zakona o dohodnini uvaja cedularna obdavčitev dohodkov pasivnega značaja, torej dohodkov iz obresti in dividend ter dobičkov iz kapitala. "Pomembno je, da smo te prihodke izključili iz t.i. progresivne obdavčitve, ki pa jo moramo v prihodnosti še znižati," je komentiral. S tem so namreč omogočili, da slovenski varčevalci ne bodo vlagali v tujini in bodo sredstva, ki so jih privarčevali v Sloveniji, v Sloveniji tudi ostala.
