Z omenjenim sklepom, ki ga je predlagal državni svetnik Branko Grims in za katerega je na današnji seji glasovalo 12 državnih svetnikov, 9 pa jih je bilo proti (dva vzdržana), državni svet ocenjuje omenjeno usklajeno besedilo pogodbe in v nasprotju predvsem z interesi posavske regije, ki bo ob morebitnem podpisu in uveljavitvi tovrstnega sporazuma srednjeročno in dolgoročno izpostavljeno prav vsem škodljivim vplivom in potencialnim nevarnostim, ki jih prinaša hranjenje vseh jedrskih odpadkov na območju objekta NEK.
"Omenjena pogodba je za Slovenijo izrazito škodljiva, saj ne upošteva ekoloških okoliščin ne regionalnih vidikov in je krivična do prebivalcev občin Krško in Brežice. Elektrarna pa predvsem s svojimi odpadkih predstavlja grožnjo za celotno Slovenijo," je za 24 ur povedal Grims.
Kot je pojasnil Grims, omenjena pogodba ne upošteva nekaterih vitalnih interesov Slovenije, še posebej pa v zadostni meri ne upošteva ekoloških in socialnih interesov državljanov, ki so neposredno ogroženi zaradi objektov in stranskih produktov delovanja (jedrskih odpadkov visoke, srednje in nizke radioaktivnosti ter drugih škodljivih vplivov na okolje). Podpis sporazuma, tako kot je oblikovan sedaj, bi praktično pomenil, da se Slovenija prepusti na milost in nemilost Hrvaški, najbolj verjetna posledica pa bi bila hranjenje vseh jedrskih odpadkov na območju NEK vse do njene razgradnje, torej še najmanj 25, morda pa celo 40 let in več. V sporazumu prav tako niso v zadostni meri upoštevani stroški in obsežna vlaganja, ki jih je Slovenija opravila za povečanje jedrske varnosti in podaljšanje življenjske dobe NEK. Nesprejemljivo je, da se v teh pogajanjih in pri obravnavi usklajenega besedila te pogodbe ter pripravah na njen podpis ni praktično v ničemer upoštevalo argumentiranih stališč prebivalcev Posavja, zlasti občin Krško in Brežice. Zaradi vseh teh argumentov in nedorečenosti samega besedila pogodbe, na kar je opozorila v svojem poročilu tudi komisija DS za gospodarstvo, je DS do tega akta zavzel negativno mnenje in predlaga DZ, da te pogodbe ne ratificira in zavrne zakon o njeni ratifikaciji.
Sicer pa so državni svetniki v razpravi opozarjali na več pomanjkljivosti sporazuma. Tako je Dušan Semolič opozoril na določilo pogodbe, po katerem se v NEK ne bodo uporabljali slovenski predpisi o soupravljanju delavcev, ki se nanašajo na delavskega direktorja, kar po njegovem izvzema NEK iz slovenske zakonodaje in ji s tem priznava eksteritorialnost. Pravica do soodločanja je po Semoličevih besedah ustavna pravica, ki je ne more izvzeti noben drugi akt; tu po njegovem prihaja do direktne kršitve ustave. Za državne svetnike, kot so to poudarjali še nekateri drugi govorniki, je to nesprejemljivo, ker je to kršitev suverenosti države na njenem ozemlju in lahko postane zgled, ki mu lahko sledijo tudi druga podjetja v lasti kapitala iz tujine. Državni svetniki so opozarjali še na nejasnost v pogodbi, zaradi česar bi bilo treba vnesti določilo, ki bi rokovno opredelilo, do kdaj mora Hrvaška prevzeti svoj delež radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva ter z določilom, ki bi našo sosedo obvezoval sprejeti radioaktivne odpadke in izrabljeno jedrsko gorivo celotnega obdobja NEK, ne pa samo od datuma veljavnosti meddržavnega sporazuma. Po njihovem mnenju bi bilo treba razširiti pogodbo tudi z določilom o zavarovanju plačila in o obveznem plačilnem roku za dobavljeno energijo, saj je hrvaški družbenik v preteklosti energijo sicer prevzemal, vendar je ni plačeval, s sedanjo pogodbo pa se mu odpušča zaostalo plačilo.
Državnih svetnikov tako niso prepričali argumenti predstavnikov ministrstva za okolje in prostor in uprave za jedrsko varnost, da je to, kar so dosegli na pogajanjih kompromis, s katerim - kot je dejal direktor uprave za jedrsko varnost Miro Gregorič - "ni zadovoljen, ampak tudi marsikdo na Hrvaškem ne, ampak to je najboljše, kar so lahko dosegli". Po njegovih besedah se bo sedaj delalo na tem, da se v letu dni naredi načrt ravnanja z radioaktivnimi odpadki in gorivom. Po besedah Iva Novaka iz MOP gre tu za "win-win" sporazum, kar pomeni, da sta z njim zadovoljni obe strani. Zavrnil je tudi očitke o "skrivnostnosti" sporazuma, saj je ta po njegovih zagotovilih že tri mesece dostopen na internetu. Ideja tega sporazuma tudi je, da se gre v novo fiskalno leto brez kakršnihkoli dolgov.
