Kot so dejali državni svetniki ob koncu glasovanja, je predlagana rešitev, ki na kupca blaga oziroma prejemnika storitve prenaša odgovornost, da pridobi račun od zavezanca in da se ga zaradi morebitnega neprevzema računa sankcionira, nesprejemljiva. V noveli, ki jo je DZ sprejel prejšnji četrtek, je namreč navedeno, da mora kupec po odhodu iz poslovnega prostora vzeti račun, če tega ne stori, pa ga lahko inšpekcija oglobi za 40 evrov.
Državni svetniki ocenjujejo, da je pristop, s katerim se zavezanca skuša nadzirati s pomočjo kupca namesto s pomočjo za to pristojnih organov, napačen. Obenem so poudarili, da mora biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu.
Opozorili so tudi, da inšpekcijske službe v času zakonske ureditve, ko je kupec moral prevzeti račun in ga na zahtevo pooblaščene osebe pristojnega organa tudi predložiti za potrebe izvajanja nadzora, kazni niso izrekale, temveč so zgolj opozarjale potrošnike na prekršek.
Vlada: Novela je namenjena dvigu davčne kulture, razcvetela se je siva ekonomija
Kot pravi vlada, pa je bila novela spremembe zakona predvsem namenjena osveščanju kupcev ter dvigu davčne kulture in naj bi povečala transparentnost poslovanja davčnih zavezancev in zmanjšala tveganje povečevanja obsega sive ekonomije ter neplačevanja davkov iz poslovanja.
Že pred začetkom današnje izredne seje DS je ministrstvo za finance sporočilo, da je izročanje računov med drugim pomembno tudi zaradi varnosti kupcev. "V luči morebitnega izglasovanja veta Državnega sveta na novelo Zakona o davčnem potrjevanju računov poudarjamo, da je namen ponovne uvedbe globe za kupce predvsem njihovo ozaveščanje, da je račun treba vzeti, saj je to pomembno za njihovo varnost," so zapisali.
Hkrati so izpostavili, da se je vlada za ponovno uveljavitev obveznega izročanja računov odločila, ker najnovejši podatki kažejo, da je število davčno potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije, med letoma 2019 in 2022 znatno upadlo.
Pri tem, kot navajajo, se ministrstvo zaveda, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, poziva k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki prek elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo sicer povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja, so tudi zapisali.
Obveznost izročitve računa potrošnikom kot tudi sankcioniranje tistih, ki računa ne prevzamejo, je pred leti že veljala. Ukinjena je bila januarja lani, ko se je z novelo zakona o davku na dodano vrednost določilo, da je zavezanec dolžan izročiti račun kupcu le na njegovo zahtevo.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.