Duhovniki obnavljajo obljube

Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški škofje skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Pri maši obnovijo duhovniške obljube. Evangeličani pa danes nimajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej, je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša. Po pravoslavnih cerkvah dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev, je dejal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković.

Veliki petek je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše. Med zapovedanim strogim postom se spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Pri bogoslužju med drugim molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Prav tako liturgije ne pripravljajo v pravoslavnih cerkvah, ampak so posebna bogoslužja, vezana na sporočilo o trpljenju. Pri bogoslužjih v evangeličanskih cerkvah oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedil, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah. Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Katoliški škofje in duhovniki pri vigiliji odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, in sicer krst, obhajilo in birmo. Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči.

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar kristjani izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejščine in pomeni slavite Boga. V velikonočnem času je vzklik še posebej izpostavljen. "Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti," so zapisali na škofovski konferenci.

Kristjani v Jezusovo vstajenje verujejo zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha. Tega se kristjani spominjajo na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, ko utrjujejo svojo vero tako, da se veselijo skupaj s prijatelji in sorodniki.