'Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi'

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) duševno zdravje opredeljujejo kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Letošnje leto je pandemija covida-19 pomembno spremenila svet, kar je pri številnih vplivalo na počutje in duševno zdravje, so izpostavili.

Vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko je ob tem poudaril, da bo odtis letošnjega leta v duševnem zdravju prebivalstva verjetno še dolgo opazen. Da bi čim bolj zmanjšali negativne posledice, moramo k temu cilju prispevati vsi, je pozval.

Tudi v času zdravstvene krize bodimo pozorni nase 

"Tudi v času nove realnosti je pomembno, da smo pozorni nase, na to, kar se dogaja z nami, kako se počutimo in kar doživljamo," je poudarila psihologinja Vanja Gomboc iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Inštituta Andreja Marušiča Univerze na Primorskem. 

Duševno zdravje po njenih besedah ni le pomemben del splošnega zdravja, ampak je z njim tudi tesno povezan. Večinoma se bomo na nove okoliščine prilagodili brez trajnih posledic v duševnem zdravju. A ker te okoliščine pred nas postavljajo dodatne izzive, kot so prilagajanje na novosti, na različne ukrepe in spremembe delovnih mest, je lahko po njenem mnenju tudi prilagajanje na nove zahteve oteženo.

"Bodimo prijazni do sebe, vzemimo si čas zase, za družino, prijatelje, organizirajmo si dan, poiščimo in izvajajmo dejavnosti, v katerih uživamo, izvedimo tehnike sproščanja," je predlagala. Vse to nam po njenih besedah lahko pomaga, da se umirimo, zberemo misli in moči ter se kljub zaskrbljenost in nemiru učinkovito spoprimemo z izzivi. 

Kljub negativnim posledicam epidemije pa raziskave centra kažejo, da so ljudje prepoznali tudi pozitivne plati, kot so občutek medsebojne solidarnosti in prijateljstva, timski duh in čistejše okolje, je navedla. Po njenem pojasnilu imamo namreč ljudje na voljo različne notranje vire, ki so v nas samih, in zunanje vire, denimo hobije in prijatelje, ki nam pomagajo pri soočanju z izzivi. To nam omogoča, da zmoremo v še tako zahtevnih razmerah videti pozitivne strani. "Pomembno je le, da smo pozorni nase in na druge, da prepoznamo potrebe, izzive in zahteve in da jih ustrezno naslovimo," je sklenila.

Ozara: Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj in je v strmem porastu

Ne samo, da je virus korenito posegel na številna področja sodobnega človeka – ekonomsko, socialno in kulturno – vse bolj se kažejo posledice, ki jo t. i. nova realnost pušča na duševno zdravje ljudi, opozarjajo v združenju Ozara Slovenija.

"Dobro raziskano in dokazano je, da lahko naravne nesreče, vojne in drugi množični travmatski dogodki znatno povečajo psihološko stisko posameznika. Zagotovo v to skupino spada tudi letošnja pandemija, saj so tedni in meseci negotovosti, tesnobe, strahu, žalosti in izolacije negativno vplivali na duševno zdravje celotne populacije," so navedli. 

Raziskav prav na to temo sicer še ni veliko, ena prvih pa je študija, objavljena v ameriški strokovni reviji JAMA Network Open, ki je nakazala, da je med pandemijo kar trikrat več Američanov izpolnilo merila za postavitev diagnoze depresije kot pred njo. Raziskava, ki je potekala pred pandemijo in je zajela približno 5000 odraslih Američanov, je pokazala, da je 8,5 odstotkov med njimi pokazalo dovolj močne znake depresije (vključno z občutkom utesnjenosti ali brezizhodnosti; izgubo zanimanja za stvari, ki jih običajno veselijo; pomanjkanjem energije; težave s koncentracijo; samopoškodbeno vedenje). Od marca do aprila letos so raziskovalci v študijo vključili skoraj 1500 odraslih Američanov in na podlagi podatkov ugotovili, da se je njihovo število povečalo na skoraj 28 odstotkov. Še več ljudi - skoraj dodatnih 25 odstotkov – pa je doživljalo blažje znake depresije. 

Prav neprepoznana in nezdravljena depresija velja za enega izmed glavnih dejavnikov tveganja za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki napravi samomor, je depresivnih in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč, saj je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj ter je med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu, še opozarjajo v združenju. 

Svetina: Skrb za duševno zdravje slehernika pomeni skrb za celotno družbo

Skrb za duševno zdravje slehernika mora postati prioriteta družbe, saj je samo toliko, kolikor je zdrav posameznik, zdrava tudi družba, pa je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot je dodal, ni mogoče govoriti o družbi blaginje za vse, če mnogi še vedno nimajo dostopa do strokovne pomoči. 

Po njegovih besedah nekateri s težavami v duševnem zdravju še vedno živijo v prenatrpanih varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, zato jih težave hromijo pri tem, da bi lahko bili polnopravno vključeni v družbo. "Nova realnost, kot smo poimenovali trenutni čas, ki ga zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni, prinaša tudi na področju duševnega zdravja nove izzive, zato jih je treba naslavljati pravočasno in ustrezno," je poudaril varuh.

Kot je zapisal, lahko samo z več strokovnjakov, ki so pogosteje dosegljivi, zmanjšujemo povečano število primerov tesnobe, strahu in drugih oblik čustvenih stisk, ki se vse pogosteje pojavljajo zaradi prisotnosti koronavirusa in prizadevanj za obvladovanje razmer.

Svetina pričakuje, da se bo nehalo odlašati pri snovanju sprememb zakona o duševnem zdravju, na nujnost katerega pri varuhu opozarjajo že desetletje. Pristojna delovna skupina je konec lanskega leta zaključila delo, zato je po več kot devetih mesecih čas, da gre novela v javno razpravo. Spremenjena zakonodaja bo po varuhovih besedah omogočila podlago za reševanje problematike nameščanja oseb z odločbo sodišča v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov in v posebne socialnovarstvene zavode, ki so prenatrpani. S tem ljudem po njegovem mnenju kršijo pravice do dostojanstva in varnosti, na kar opozarjajo že vrsto let.

Ob tem je še opozoril, da je pri skrbi za ljudi s težavami v duševnem zdravju treba slediti smernicam deinstitucionalizacije, saj ta omogoča ustrezno raven samostojnosti skladno z zmožnostmi in potrebami posameznika in ob podpori skupnosti. Pri tem je posebnega pomena skupnostna obravnava in vloga nevladnih organizacij, je dodal. Opomnil je na njihovo pogosto spodbujanje državnih institucij k večji slišanosti invalidov ne glede na njihovo oviranost.

Vlaganje v duševno zdravje zelo pomembno še zlasti v času epidemije 

Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki med svojim vsakodnevnim delom opaža posledice pomanjkljive ureditve na obravnavanem področju, poudarja, da je vlaganje v duševno zdravje zelo pomembno, še posebej pa to velja v obdobju epidemije. V času, ko je duševnih stisk vse več tudi zaradi zdravstvene krize, je treba po njihovem pozivu omogočiti neposreden in dejanski dostop do pomoči in podpore.

Poudarjajo, da se morajo programi in storitve izvajati v skupnosti, financiranje storitev pa je treba prilagoditi potrebam posameznikov. Pri zdajšnjem financiranju programov in storitev pa pogrešajo zakonsko možnost za prelivanje sredstev med različnimi nivoji oskrbe.

Unicef: Večina duševnih motenj se razvije do 25. leta, nujna je pravočasna podpora 

Skoraj milijarda ljudi po svetu ima duševno motnjo, vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, depresija pa je vodilni vzrok za bolezen med otroki in mladimi, je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi, je navedel. Številne skupine, ki že imajo motnje, tvegajo, da se jim bo stanje še poslabšalo, če ne bo ustreznega ukrepanja, je posvaril.

Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) pa opozarja na slabšanje duševnega zdravja otrok in mladih po svetu in tudi v Sloveniji. Omejevalni ukrepi v času pandemije so stiske poglobili, zaradi omejenega dostopa do nujno potrebnih storitev pa stanje na področju duševnega zdravja mladih poslabšali. Unicef poziva vlade po svetu, naj okrepijo vlaganja v storitve za izboljšanje duševnega zdravja in zagotovijo njihovo dostopnost vsem, ki jih potrebujejo. 

"Približno 20 % mladostnikov na svetu ima težave z duševnim zdravjem, samomor pa je med najpogostejšimi vzroki smrti med mladimi v starosti med 15 in 19 let. Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti, vendar je večina primerov neopaženih in nezdravljenih," naštevajo. 

Kljub temu, da je slabšanje duševnega zdravja globalni problem, ostaja stigmatizirano in premalo financirano v skoraj vseh državah sveta, razvitih in v razvoju. Unicef zato poziva k naslednjim ukrepom: 

- povečanje vlaganj v storitve za duševno zdravje in psihosocialno podporo, ki so integrirane v sisteme zdravja, prehrane, izobraževanja in zaščite otrok ter drugih storitev v skupnostih, kjer otroci in družine dostopajo do storitev;

- povečanje vlaganj v družino usmerjene pristope k duševnemu zdravju in psihosocialni oskrbi otrok in mladostnikov s programi podpore starševstvu, spodbujanjem zdravih družinskih odnosov ter podpiranjem blaginje in duševnega zdravja staršev oziroma skrbnikov;

- povečanje vlaganj v šole in skupnosti pri zagotavljanju varnega, podpornega in prijaznega okolja za izobraževanje otrok ter storitev za izboljšanje duševnega zdravja tistih otrok, ki jih potrebujejo;

- vlaganje v zbiranje podatkov o duševnem zdravju, oskrbi in o financiranju za izboljšanje dostopa do storitev duševnega zdravja za vse otroke, mladostnike, starše in skrbnike.