Glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev banke (DUTB) Torbjörn Mansson je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je bila DUTB ustanovljena kot neodvisna institucija, namenjena povrnitvi čim več denarja davkoplačevalcem iz sanacije bank. "Sedaj pa se ustvarja vtis, da smo skorumpirani, preplačani in da nič ne delamo," je dejal.

Ocenil je, da za "napadom" na DUTB v zadnjem času stojijo določene interesne skupine, ki želijo diskreditirati vodstvo DUTB, da bi dosegli spremembe v vodstvu in vpliv na odločitve. Vendar pritiskom ne bodo podlegli, je zagotovil.

"Ne bomo sprejemali nobenih kompromisov glede neodvisnosti delovanja," je dejal in spomnil na primer Cimos, kjer je DUTB zagovarjala drugačna stališča kot država ali Banka Slovenije. Takrat po njegovih besedah slednji nista bili preveč zadovoljni, ker je DUTB vztrajala pri svojih stališčih, na koncu pa sta bili obe zadovoljni. "Ta cilj bomo zasledovali tudi naprej," je poudaril Mansson.

KPK ni ugotovil korupcije

Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki še ni javno, ne ugotavlja, da DUTB deluje koruptivno. "KPK tega ni ugotovila in, drugič, zagotovo nismo porabili 12 milijonov za svetovalce in zunanje izvajalce. To je popolna laž," je poudaril Mansson.

Zagotovil je, da so potencialni konflikt interesov ustrezno naslavljali. Povedal pa je, da je eno glavnih priporočil KPK, ki jih bodo vzeli resno, da naj lastnik DUTB, to je država, razmisli o uvedbi dvotirnega, namesto enotirnega sistema vodenja. Mansson sicer v poročilu KPK pogreša več priporočil ali smernic, kaj bi ob danih ugotovitvah DUTB morala narediti.

Odločno je zavrnil, da bi DUTB doslej za zunanje sodelavce porabila 12 milijonov evrov. Po njegovih besedah je v poročilu KPK naveden znesek 7,5 milijona evrov, ki pa vključuje tudi stroške sodnih taks in podobno, na DUTB pa stroške za zunanje sodelavce navajajo v višini 5,2 milijona evrov.

Stroške so po oceni DUTB višale spremembe v načrtih prenosa terjatev, med njimi sprememba časovnice, sprememba načrta, da bo DUTB dokapitalizirala banke, ustavitev prenosa terjatev s strani Evropske komisije in sprememba koncepta prenosa terjatev, je dejal Mansson.

Samo na ta račun so morali plačati dobre tri milijone evrov, največ oz. 1,25 milijona evrov zaradi spremembe koncepta prenosa terjatev 6. decembra lani. Poleg tega DUTB precej denarja plačuje bankam, ki ji zagotavljajo IT-podporo. Pri tem po njegovih zagotovilih aktivno iščejo rešitve, da bi se to spremenilo.

Mansson je povedal, da je njihov cilj, da državi, ki je v DUTB vložila dobrih 200 milijonov evrov, po odštetju stroškov za delovanje vrnejo ta denar z osemodstotnimi obrestmi.

Aktivni so tudi pri odkrivanju nepravilnosti pri bančnih posojilih, ki so jih banke prenesle nanjo. Poleg 80 primerov, ki so jih odkrile in prijavile že banke same, sami pa obdelujejo še 12 primerov in pripravljajo dokumentacijo za prijavo na Nacionalni preiskovalni urad.

Primerjava z irsko slabo banko

DUTB se zaveda visokih številk za delovanje in svetovanje, a hkrati ugotavlja, da je v primerjavi z irsko 'slabo banko' v primerljivih prvih 18 mesecih delovanja boljša. Mansson je predstavil, da sta obe na začetku zaposlovali 75 ljudi in prevzeli približno enako število primerov oz. okoli 3500 posojil.

DUTB je v tem času imela za 15,5 milijona evrov stroškov, irska 'slaba banka', imenovana NAMA, 65,5 milijona evrov. S tem, da je DUTB v 18 mesecih ustvarila dobrih 60 milijonov evrov prihodkov, NAMA pa nič, je še navedel prvi mož DUTB.

Predloga ministrstva za finance, ki je predlagalo prepolovitev plač vodilnih v DUTB, Mansson ni komentiral. Povedal je, da sam, prav zaradi nujnosti politične neodvisnosti, ne komunicira s predstavniki vlade, saj takšni pogovori potekajo med njim in njegovim delodajalcem – upravnim odborom.

Na vprašanje, ali so zaradi plač res zagrozili z odhodom s položaja vodilnih, je ponovil, da "diskusije z vlado ni bilo", na vprašanje, ali razmišlja o odstopu, pa je dejal: "Ne, danes ne."