Dejanje, pri katerem ni prišlo do nezakonitega prečkanja meje Republike Slovenije, ne more biti kaznivo dejanje po 311. členu kazenskega zakonika, je pred dnevi v zvezi z ustavno pritožbo zoper odreditev pripora Josipu Lončariču odločilo ustavno sodišče.
Ernest Vergles in Rajko Turjačanin, ki sta obtožena in priprta le zaradi sodelovanja pri prevozu 27 ilegalcev iz Dalmacije v Italijo preko Jadranskega morja, se bosta tako znašla na prostosti. "Z odločbo ustavnega sodišča se sicer ne strinjam, vendar jo je potrebno spoštovati, zato bom na prihodnji obravnavi obtožnico za to kaznivo dejanje umaknila," je povedala vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte Brus.
"Taka odločitev ustavnega sodišča pomeni, da v Sloveniji slovenskega ali tujega državljana, ki iz Slovenije organizira prehode čez meje v tujini, sploh ne moremo preganjati. Takega storilca tudi ne moremo izročiti tuji državi, v kateri je tako dejanje kaznivo, prav tako pa ni možen pregon v Sloveniji na podlagi tuje obtožnice, saj ni podana identiteta norme - kaznivost dejanja v obeh državah. Ker tako tolmačenje obstoječe zakonodaje preprečuje pregon storilcev teh dejanj bo najverjetneje potrebna tudi sprememba zakonodaje," je povedala Boljte Brusova.
Vprašanje pa je, če bo odločba ustavnega sodišča vplivala na Lončaričev pripor. Obtožnica Lončariču namreč očita še nadaljevano kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem. V obeh primerih gre za hudi kaznivi dejanji, za kateri je zagrožena kazen do osmih oziroma do petih let zapora, predstavljata pa tudi tako grožnjo za varnost ljudi, ki je sorazmerna z omejitvijo svobode, je v odločbi zapisalo ustavno sodišče.
Lončaričevi zagovorniki so zoper sklep o priporu najprej vložili zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, v kateri so med drugim zatrjevali, da pripor, ki je odrejen zoper Lončariča, ni upravičen, saj kaznivo dejanje spravljanja čez meje drugih držav ni kaznivo po 311. členu kazenskega zakonika. Vrhovno sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi bil moral delati, kakor tudi na kraju kjer je nastala prepovedana posledica. Ustavno sodišče se z vrhovnim ni strinjalo; v prvi fazi pravne kvalifikacije storjenega dejanja je po mnenju ustavnega sodišča namreč potrebno ugotoviti, ali je neko dejanje kaznivo po kazenskem zakoniku, šele po tem pa pride v poštev uporaba določb o krajevni veljavnosti kazenskega zakonika in posebnih pravil pri obravnavanju kaznivih dejanj z mednarodnim elementom.
