"Če bo Državna volilna komisija v primeru, ko bi več volivcev glasovalo za uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, kot bi jih glasovalo proti, poročilo o izidu referenduma sprejela šele konec januarja, bi to pomenilo, da bi prišlo do nespoštovanja volje volivcev, saj sta ključni namen in cilj zakona enoletni zamik uporabe sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi se sicer, če novela ne bi bila uveljavljena, uveljavil s 1. 1. 2023," pojasnjujejo na Pravni mreži za demokracijo.
Onemogočanje pravočasne uveljavitve volje volivcev?
Kot opozarjajo, bi s takim ravnanjem Državna volilna komisija onemogočila pravočasno uveljavitev volje volivcev, saj bi bila novela zakona v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena šele v mesecu februarju, torej več kot en mesec po tem, ko bi morala začeti veljati.
V skladu z rokovnikom referendumskih opravil, ki ga je DVK sprejela na 45. seji dne 20. 10. 2022, bo DVK poročilo o izidu glasovanja na treh zakonodajnih referendumih sprejela 24. januarja 2023. Kot pojasnjujejo na DVK, je že od decembra 2015 v veljavi sklep Državne volilne komisije, v skladu s katerim je Ministrstvo za notranje zadeve zaradi ugotavljanja kvoruma, ki je pogoj za morebitno zavrnitev zakona na referendumu, zadolženo, da 47. dan od dneva glasovanja sporoči podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja na dan glasovanja.
Omenjeno časovno obdobje je bilo določeno na podlagi analiz, ki so jih opravili na ministrstvu o tem, koliko časa potrebujejo, da pridobijo podatke o umrlih volivcih v tujini, pojasnjujejo. Kot dodajajo na DVK, so bili od sprejetja omenjenega sklepa DVK leta 2015 do danes izvedeni že trije referendumi, pri čemer ni doslej nihče izpodbijal oz. problematiziral tega sklepa, prav tako pa zakonodajalec v tem času ni spreminjal zakonskih določb.
A tokrat gre za drugačen primer. V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da bo praksa Državne volilne komisije – traja skoraj dva meseca, da slednja ugotovi izid glasovanja na referendumu – v primeru novele zakona o dolgotrajni oskrbi imela za posledico, da se novela ne bo mogla uveljaviti pred 1. 1. 2023, na ta dan pa se bo kljub izidu referenduma začel uporabljati sistemski Zakon o dolgotrajni oskrbi. Potrjena novela zakona, ki bi se uveljavila po navedenem datumu, pa bi pomenila tudi retroaktiven poseg. Kot pravijo, bi se državna volilna komisija morala zavedati, da je treba roke podaljšati pred njihovim iztekom, kar pomeni, da je treba zakone sprejeti oziroma uveljaviti, preden se ti iztečejo.
Odziv ministrstva za delo še čakamo.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.