Zakon naj bi bil koalicijsko usklajen, vlada pa naj bi o njem razpravljala prihodnji teden. Zakon predvideva tudi spremembo imena praznika Dan samostojnosti v Dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo še vedno praznovali 26. decembra.
Vlada ni upoštevala predlogov Socialnih demokratov in Slovenske nacionalne stranke. Ti so želeli, da bi namesto 26., dan samostojnosti praznovali 23. decembra, ob obletnici plebiscita. Ob dnevu samostojnosti, ki torej ostaja 26., pa bomo zdaj praznovali tudi Dan enotnosti.
Vlada bo v Državni zbor vložila še predloga dveh novih praznikov. 15. september - Vrnitev primorske k matični domovini, tega je predlagala tudi nacionalna stranka. In 23. november - Dan Rudolfa Maistra, kot utrditev severo-vzhodne meje. Ta praznika pa ne bosta dela prosta dneva.
Kljub napovedim pa vlada danes tega zakona ni obravnvala. Nekaj pripomb naj bi namreč imela zakonodajno pravna služba. Te pa naj ne bi bile vsebinke temveč le tehnične. Po besedah vlade je zakon takorekoč že potrjen.
Tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin pravi, da več predlog zakona podpira tudi opozicija.
Zakona naj vsebinsko ne bi več spreminjali. Vlada pa ga bo predvidoma obravnala že v začetku prihodnjega tedna na dopisni seji.
Prazniki in gospodarska rast
Ker nova dva državna praznika predvidoma ne bosta tudi dela prosta dneva, negativnega vpliva na gospodarsko rast zaradi manjšega števila delovnih dni torej ne bo. Da večje število delovnih dni prinaša večjo gospodarsko rast, kaže tudi lanska visoka rast. K tej naj bi namreč nekaj dodalo tudi 5 delovnih dni več kot leto prej.
Če je novica, da zaradi novih praznikov ne bo novih prostih dni za delavce in njihov prosti čas slaba, to ne drži za celotno gospodarstvo. Prav zato števila prostih dni nikakor ne gre večati, je prepričan ekonomist Maks Tajnikar, ki ocenjuje, da naj bi zaradi vsak prost delovni dan izpadlo okoli 15 milijard tolarjev. "Z denarjem treh ali štirih prostih dni bi lahko v Sloveniji izgradili kar nekaj novih bolnišnic," pravi Tajnikar.
Da praznik ni nujno dela prost dan, je praksa tudi na zahodu. Naši sosedi Italijani imajo 11 praznikov, Avstrijci 15, Nemci pa 16. A vsi niso dela prosti. Po Tajnikarjevem mnenju je enačenje praznika in dela prostega dneva celo socialistično. "S prostim dnevom skorajda prepovemo delo. To je nesmiselno," pravi Tajnikar. Poklon zgodovinskemu dogodku z brezdeljem je zato nepotreben, še dodaja.
