Dva obvezna tuja jezika?

Državni zbor je opravil drugo obravnavo novel zakona o osnovni šoli in zakona o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Največ pozornosti je bilo znotraj ZOFVI znova namenjene 100-odstotnemu financiranju zasebnega šolstva in ustanavljanju vzgojno-izobraževalnih centrov, v okviru zakona o osnovni šoli pa ciljem osnovnošolskega izobraževanja. Tretjo obravnavo zakonov bodo poslanci opravili na naslednji redni seji, predvidoma oktobra.

Sicer pa so poslanci v okviru novele zakona o osnovni šoli sprejeli dve dopolnili, ki so ju predlagale koalicijske stranke, ostalih osem (opozicijskih) predlogov pa je poslanska večina zavrnila. Podobno je bilo pri sprejemanju dopolnil k ZOFVI, kjer je poslanska večina sprejela dve koalicijski dopolnili, 13 opozicijskih pa zavrnila.

Novela zakona o osnovni šoli med drugim ukinja splošni učni uspeh ob koncu pouka in uvaja drug tuj jezik kot obvezni predmet v zadnjem triletju devetletke. Predvidena je tudi odprava delitve izbirnih predmetov na družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop. Šola mora po novem obvezno ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov, med katerimi učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, ob soglasju staršev lahko tudi tri.

V okviru novele ZOFVI pa se odpravlja dvotirnost financiranja zasebnih šol. Po novem bodo vse zasebne šole deležne enotnega 100-odstotnega financiranja, medtem ko so bile doslej nekatere financirane 85-odstotno, druge pa 100-odstotno.

Predlog zakona predvideva tudi združevanje vrtcev in osnovnih šol v vzgojno-izobraževalne centre, s čimer bi po mnenju predlagatelja olajšali poslovanje in odpravili več povsem administrativnih nalog. Predlagano je bilo tudi financiranje šol glede na število učencev oz. dijakov, a so člani parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport nedavno sprejeli, da je ta način financiranja sprejemljiv za srednje šolstvo, medtem ko ga na stopnji osnovnega šolstva ne bo.