Na listi urada za zdravila je 262 zdravil oziroma 45 učinkovin, na listi zavarovalnice pa 152 zdravil oziroma 26 učinkovin. Lista urada za zdravila je bila izhodišče za oblikovanje tiste, ki bo v slovensko zdravstvo unesla varčevanje.
"Osnova je lista, kamor sodijo zdravila glede na učinkovitost in varnost, nadgradili pa še s cenovnim standardom. Dve listi ne bi smeli zmesti, saj gre za tehnično, v drugem delu pa za ekonomsko vrednost," meni prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik komisije za razvrščanje zdravil na listo pri ZZZS.
Komisija zdravstvene zavarovalnice je z uradovega seznama črtala množico zdravil, namigovanja kažejo tudi na uspešno lobiranje proizvajalcev originalnih zdravil.
"Jaz ne verjamem, nisem čutil pritiskov, kajti način dela je bil enak tudi prej, osnova, ki smo jo upoštevali so bili strokovni kriteriji," še dodaja Poredoš.
V oči bode črtanje antidepresivov. Če bi, na primer, namesto originalnega Prozaca predpisovali cenejše različice tega zdravila - na trgu so kar tri -, bi lahko prihranili 66 milijonov tolarjev na leto. Na končni listi je manj kot šest odstotkov vseh zdravil na recept.
"Na posameznih seznamih po svetu pa ta zdravila so, tako da bodo lahko prišla tudi na naš seznam kdaj kasneje. Prva lista je, zato smo se odločili, da bo čim bolj restriktivna in bo omogočila kasnejšo rast," je pojasnil Stanislav Primožič, direktor Urada za zdravila.
Morda je bilo iz žepa davkoplačevalcev za ta projekt res porabljenega več denarja, kot ga bodo prvo leto prihranili z zamenjavo zdravil, vendar snovalci sprememb računajo na vstop v Evropo, ko naj bi se tudi danes reven slovenski trg generičnih zdravil okrepil.