Letošnji pridelek in posledično odkup pšenice bo zaradi neugodnih vremenskih razmer nižji od pričakovanj, slabša pa bo tudi kakovost pšenice, kar bo še dodatno znižalo ceno. Doslej odkupljena pšenica se večinoma uvršča v kakovostna razreda B in C, za katera znaša odkupna cena 25 oziroma 23 tolarjev za kilogram. Zaradi tega so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odkupovalce pozvali k dogovoru, da bi pšenico iz razreda C uvrstili v B, s čimer bi se cena zvišala za dva tolarja.
"To bi bil majhen obliž na boleč odkup in ceno, ki jo v tem letu dosegamo," je povedal predsednik zbornice Peter Vrisk. Ker odkupovalci uvozijo še enkrat toliko pšenice, kot je odkupijo doma, v zbornici predlagajo, da bi za domačo pšenico popravili kakovostni parameter padnega števila (ta kaže kakovost škroba oziroma delovanje encimov v žitnem zrnu na škrob), ki je letos zaradi prekomernih padavin med vsemi parametri kakovosti najbolj problematičen.
Glede na padno število se namreč v najvišji kakovostni razred A, za katerega znaša odkupna cena 27 tolarjev za kilogram, uvršča le 10 do 20 odstotkov doslej odkupljene pšenice. V najnižjem razredu C pa je trenutno prek 30 odstotkov pšenice.
Letos je bilo s pšenico v Sloveniji posejanih 33.000 hektarjev površin, ki naj bi dale 150.000 ton pridelka. Ta bo po sedanjih ocenah nekoliko nižji, prav tako pa bo nižji odkup, ki je v preteklih letih znašal okoli 80.000 ton. Žetev povsod še ni končana, doslej pa so zadruge odkupile 10.000 ton, kar je 20 odstotkov manj kot lani, je povedal Vrisk.
Ali se bolj splača pridelovati za živali?
Pričakovati je, da zaradi cene in odkupnih pogojev kmetje ne bodo več sejali kakovostnih krušnih žit, temveč druga, manj zahtevna žita oziroma druge kulture, namenjene krmi za živino, s katerimi je tudi manj stroškov. "To je škoda, saj je v zadnjih letih v gojenje kakovostnih krušnih sort vloženega veliko dela, vzpostavilo pa se je tudi veliko znanja," je še opozoril Vrisk. Pred slovenskimi pridelovalci je po njegovih besedah vprašanje, kaj sejati na poljih, saj bo slovensko kmetijstvo pred nove izzive postavila tudi reforma skupne evropske kmetijske politike.